Ustava SRS člen 30, 30/1. ZZD člen 206, 206/1, 206/2. ZKZ (1973) 4, 4/5, 35. ZVGLD člen 17, 29, 55, 57, 57/1, 57/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZLPP člen 5.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - društva - lovska družina - dejavnost lovske družine - status lovske družine - kmetijska zemljišča - odplačna pridobitev nepremičnine - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - odločba Ustavnega sodišča - ustavnost določb ZSKZ
Zaradi svoje dvojne narave so lovske družine res lahko na nepremičninah pridobivale tudi lastninsko pravico, vendar je (bilo) vprašanje dejanske pridobitve lastninske pravice na nepremičnini odvisno tudi od tega, kakšno obliko lastnine je takratna pravna ureditev dopuščala glede na vrsto nepremičnine.
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/2, 367, 367/2, 367/5, 377.
dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker tako ne tožniki ne toženci glede vseh zahtevkov niso v položaju enotnih (ali celo nujnih) sospornikov oziroma solidarnih zavezancev, enotna navedba vrednosti spornega predmeta za preizkus dovoljenosti revizije ne zadošča.
Nekateri zahtevki so medsebojno sicer povezani v smislu določbe petega odstavka 367. člena ZPP, kar bi narekovalo enotno obravnavanje njihove vrednosti, vendar zaradi hkratne subjektivne kumulacije uporaba te določbe ne pride v poštev.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišča - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina - višina odškodnine - dovoljenost revizije
Po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP je mogoče revizijo vložiti samo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Zato Vrhovno sodišče ni moglo upoštevati revizijskih očitkov, ki so naperjeni zoper sodbo sodišča prve stopnje.
POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017311
OZ člen 379, 379/5. ZPP člen 339, 399/2-15. ZIZ člen 17.
dopuščena revizija - pogodba o leasingu - finančni leasing - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe - neposredno izvršljiv notarski zapis - pravni interes za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno breme
Tožeča stranka ima prav, ko navaja, da je iz navedb pod 2. točko tožbe, kjer tožeča stranka najprej povzema pogoje iz pogodbe za odstop pogodbe in nato navaja, da tožena stranka obrokov ni plačala, razvidno, da zatrjuje odstop od pogodbe, to pa predvsem izhaja tudi iz priloženega dopisa z dne 11.11.2002. Pomembno je tudi, da sta navedbe tožeče stranke tako razumeli tožena stranka in sodišče prve stopnje, kar izhaja iz navedb v odgovoru na tožbo in iz obrazložitve zavrnitve zahtevka po tej pogodbi v sodbi sodišča prve stopnje. Po oceni revizijskega sodišča je tako ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je od pogodbe odstopila, v nasprotju z listinami v spisu, zaradi česar je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
Tako kot pri poravnavi, tudi v primeru neposredno izvršljivega notarskega zapisa ne more biti dvoma o obstoju terjatve in vprašanje iztožljivosti ne more biti več aktualno.
Toženec je neposredni pravni naslednik izbrisane družbe, ki je bila podpisnica notarskega zapisa, zato ni nikakršnih ovir, da tožeča stranka ne bi mogla predlagati izvršbe neposredno na podlagi tega izvršljivega notarskega zapisa. Tako ne more biti dvoma o obstoju terjatve tožeče stranke zoper toženca in je pravilen sklep, da tožeča stranka za vložitev tožbe glede obveznosti po prodajni pogodbi nima pravnega interesa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravni interes - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Predlagatelj mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovemu predlogu pomenila zanj določeno
pravno korist, ki je brez odločitve sodišča ne bi mogel doseči.
Tožeča stranka se v tej pravdni zadevi že nahaja v položaju, ki ga zasleduje s predlogom in ga z uspehom s predlogom ne more izboljšati. Zato v njej tožeča stranka nima pravnega interesa, da bi Vrhovno sodišče določilo pristojnost tistega sodišča, pred katerim pravda že teče.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Pri kaznivem dejanju obrekovanja je med zakonskimi znaki tudi zatrjevanje, ali raznašanje kaj neresničnega o nekom (kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu), kar pomeni, da mora biti dejstvo neresničnosti v dokaznem postopku ugotovljeno in ga ni mogoče predpostavljati. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo nikakršnih utemeljitev, iz katerih bi bilo razvidno, na čem temelji tako zaključevanje.
predpogodba - glavna pogodba - sklenitev glavne pogodbe - neupravičena pridobitev
Ker glavna kupna pogodba ni bila sklenjena, toženka nima več pravnega temelja za zadrževanje plačanega dela kupnine, za katerega je na tožničino škodo neupravičeno obogatena. Zato ga mora vrniti.
ZKP člen 39, 39/1-6, 149b, 150, 150/2, 355, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 380, 383. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – načelo zakonitosti - načelo sorazmernosti - prikriti preiskovalni ukrepi - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pogoji za uporabo ukrepa - razlogi za sum - izločitev sodnika - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med razlogi - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji - postopek s pritožbo - obravnava pred sodiščem druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ko sodišče druge stopnje spremeni oprostilno sodbo v obsodilno, mora v sodbi ugotoviti in tudi obrazložiti vsa odločilna dejstva, ki izhajajo iz izreka sodbe in pomenijo dejanski temelj sodbe, torej vsa tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe in na druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo (359. člen ZKP) in morajo biti tako navedena tudi v pisni obrazložitvi sodbe sodišča druge stopnje, v kateri pojasni, zakaj šteje, da je pritožba državnih tožilcev utemeljena, hkrati pa navede dejstva, ki so potrebna za utemeljitev presoje o ugotovljeni krivdi obtožencev.
Opredelitev ravnanj kot eno nadaljevano kaznivo dejanje ali več posamičnih kaznivih dejanj v obravnavanem primeru ne more imeti vpliva na obstoj pogoja za odreditev pripora po 2. točki prvega odstavka 432. člena ZKP. Med kaznivimi dejanji sta namreč navedeni dve dejanji, pri katerih znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi presega 500 EUR. Ti ravnanji torej tudi izven konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja izpolnjujeta zakonske znake goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, za katero je zagrožena kazen do treh let zapora, kar pomeni, da je odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti za ti dejanji dopustna.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev - predelana in popravljena vozila
Prekršek po šestem odstavku v zvezi s četrtim odstavkom 19. člena ZMV stori tisti, ki na vozilu opravi predelave in spremembe, ki niso dovoljene. Prekršek po sedmem odstavku istega člena pa stori (med drugim) lastnik oziroma uporabnik vozila, ki uporablja v prometu vozilo, ki je bilo predelano, pa ta predelava ni bila odobrena v skladu s prvim odstavkom tega člena.
stroški postopka - stroški v postopku s pravnimi sredstvi - zahteva za sodno varstvo
V skladu z določbo drugega odstavka 147. člena ZP-1 se sodna taksa ne določi, če je bilo z odločbo sodišča v celoti ali deloma odločeno v obdolženčevo korist.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji – meje sankcioniranja prekrškov - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče storilcu ni izreklo zakonite sankcije za storjeni prekršek, saj bi mu za prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP lahko izreklo globo le 1.000,00 EUR in devet kazenskih točk, namesto 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk.
Pri presoji poslovnega razloga ni bistveno, ali je bila ukinitev delovnega mesta smotrna in je oziroma bo v bodoče dejansko prispevala k zmanjšanju stroškov oziroma racionalizaciji poslovanja ali ne. Gre za avtonomno odločitev delodajalca, v katero sodišče ne more posegati, res pa je, da poslovni razlog ne sme biti fiktiven ali prikrivati nekega drugega razloga.
ZZD člen 206, 206/1, 206/2. ZKZ (1973) člen 4, 4/5, 14, 17, 23, 35. ZVGLD člen 17, 29, 55, 57, 57/1, 57/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - društva - lovska družina - dejavnost lovske družine - status lovske družine - kmetijska zemljišča - odplačna pridobitev nepremičnine - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - transformacija lastninske pravice - kmetijska organizacija
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
ZSPJS člen 7, 9, 13. Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del člen 14, 14/5. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih člen 11, 11/1, 11/2.
dopuščena revizija - javni uslužbenci - policist - napredovanje v višji plačni razred - akt o sistemizaciji - neskladnost akta o sistemizaciji s predpisi - kolektivna pogodba
Ker je bila ureditev v Aktu o sistemizaciji tožene stranke z dne 28. 7. 2008 neskladna z določbami KPDU in Uredbe o notranji organizaciji, bi sodišče moralo navedena predpisa uporabiti neposredno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izpodbijanje dejanskih ugotovitev v reviziji - zavrženje kazenske ovadbe
Revizijske navedbe o usodi ovadbe tožene stranke niso pomembne za odločitev. Sodišče v delovnem sporu namreč lahko samo presoja in ugotavlja, ali ima določena kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja znake kaznivega dejanja (odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, v povezavi s 5. in 154. členom ZJU) ne glede na odločitev upravičenega tožilca o kazenskem pregonu.
izvršilni postopek - spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti
Ker dolžnik sporazuma o krajevni pristojnosti v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni uveljavljal, pač pa se je nanj skliceval šele v pravdnem postopku, je njegov ugovor krajevne nepristojnosti sodišča prepozen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - izvršba na nepremičnino, v kateri ima prostore izvršilno sodišče
Dejstvo, da ima sodišče, ki je sicer pristojno za odločanje v obravnavani zadevi, svoje prostore v nepremičnini, ki je predmet izvršbe v tej zadevi, bi v javnosti utegnilo ustvariti videz pristranskosti sodišča.
ZZVZZ člen 34. Pravilna obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 232. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za delo - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - prenehanje delovnega razmerja - predhodno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko priznanje pravice do nadomestila plače za čas, ko je tožnik delavki nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ni vezalo na ugotavljanje delavkine začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, temveč se je sklicevalo zgolj na pravnomočno sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, da delavki delovno razmerje ni prenehalo dne 1. 11. 2008, ampak dne 19. 4. 2009.
ZPIZ-1 člen 8, 15, 15/1, 15/2, 18, 208, 209. ZMEPIZ člen 45, 47.
lastnost zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - status zavarovanca - vključitev zavarovanca v obvezno zavarovanje - družbenik - poslovodna oseba
Obveznost zavarovanja družbenika, ki je poslovodna oseba, zakon veže na pravni položaj oziroma status in ne na obseg njegovih prihodkov ali celo prihodkov družbe.
Obveznost plačila prispevkov oziroma višina osnove za obračun prispevkov za zavarovance iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 ni odvisna od prihodkov (dobička) družbe, ampak je vezana na dobiček zavarovanca. Lastnost zavarovanca ima tudi družbenik - poslovodna oseba, ki ni ustvaril dobička.