ZPIZ-1 člen 177, 194. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37.
pravica do starostne pokojnine - starostna pokojnina - izbira pokojnine - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Tožnik po uveljavitvi sporazuma z BiH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju in odmeri njegove invalidske pokojnine, pri toženi stranki tudi na podlagi drugega odstavka 194. člena ZPIZ-1, ki določa, da se ista obdobja lahko štejejo v zavarovalno dobo le enkrat, če s tem zakonom ni drugače določeno, ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev. Iz sporazuma z BiH ne izhaja, da bi lahko zavarovanec v takem primeru uveljavljal druge vrste pokojnino zgolj na podlagi zavarovalne dobe pri drugem nosilcu zavarovanja, če je bila ta zavarovalna doba že upoštevana pri predhodnem priznavanja pravice do pokojnine.
ZPIZ-1 člen 7, 8, 15, 18, 30, 33, 156, 178. ZMEPIZ člen 23, 45, 47, 48, 50, 55.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba - status zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti
ZPIZ-1 v 7. členu jasno določa, da (obvezno) zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, ter da nastanek takega pravnega razmerja sporoči nosilcu zavarovanja zavezanec za prijavo. Na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb, ki so poslovodne osebe in niso zavarovani na drugi podlagi.
Ker tožnica tudi ni predložila nobene nove zdravstvene dokumentacije, razen tiste, ki jo je pri svojem mnenju že upošteval sodni izvedenec, zgolj pavšalna trditev, da bi bilo mnenje lahko drugačno, če bi taka dokumentacija obstajala, ni upoštevna.
ZDR člen 88/, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88/6, 90, 90/1, 90/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa delavka - rok za odpoved - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji - ponudba drugega ustreznega dela - prosto delovno mesto
Ob upoštevanju izpovedi prič ter podatkov o postopnem odpuščanju delavcev na istovrstnih delovnih mestih je mogoče zaključiti, da je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici nastal februarja ali marca 2011, zato je odpoved z dne 1. 8. 2011 pravočasna.
Obveznost delodajalca za ponudbo nove zaposlitve pod spremenjenimi pogoji velja le za delovna mesta, ki so bila eventualno prosta v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Na podlagi določb drugega odstavka 373. člena ZPP mora biti v primeru dopuščene revizije reviziji priložen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije.
Dopolnitev revizije s sklepom o dopustitvi revizije in predlogom za dopustitev revizije je bila vložena prepozno po izteku 15-dnevnega roka iz prvega odstavka 367. člena ZPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Ob ugotovitvah sodišča, da je bil tožnik že dne 12. 1. 2012 zaradi neupravičene odklonitve ustrezno odrejenega dela pisno opozorjen na izpolnjevanje obveznosti in da je dne 10. 4. 2012 očitno nevestno opravil odrejeno delo pri vijačenju diskov kosilnice, za katero je bil ustrezno usposobljen, in bi lahko imele te napake hude posledice za varnost delavcev v nadaljnjem proizvodnem procesu, pa tudi za varno uporabo kosilnic, je sodišče pravilno presodilo, da je bil podan utemeljen krivdni razlog za redno odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi v smislu določb ZDR.
Če tožnik kljub uveljavljanju več nedenarnih zahtevkov v tožbi navede le eno vrednost spornega predmeta in tega v skladu s procesnimi določbami ne popravi, gre za takoimenovano nediferencirano vrednost spornega predmeta, ki ima po ustaljenem stališču tega sodišča enake posledice, kot izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, torej nedovoljenost revizije.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017118
ZPP člen 5, 286a, 286b, 339, 339/2-8, 339/2-14. ZNP člen 118. OZ člen 99.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - ugovor izključne lastnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugovor večjega deleža ni zgolj nekaj manj, pač pa je nekaj drugega od ugovora izključne lastnine.
Načelno drži, da je mogoče v pravdnem postopku zahtevati le ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem, šele po pravnomočni odločitvi v takem postopku pa zahtevati delitev skupnega premoženja po pravilih nepravdnega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča
Zgolj zatrjevane slabe izkušnje predlagatelja v drugih sodnih postopkih same po sebi ne zadoščajo za to, da bi bil podan razlog delegacije pristojnosti.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - denacionalizacija - nepremičnina, za katero obstoji dolžnost vrnitve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je bilo priposestvovanje v času od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji, za nepremičnine, za katere je obstajala dolžnost vrnitve, mogoče.
ZMZ člen 3, 3/1. Uredba Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, št. 604/2013 z dne 26. junija 2013 (Uredba 2013/604/EU) - Dublinska uredba III člen 3, 3/1, 17, 17/1, 18, 18/1d,19, 19/2, 27.
mednarodna zaščita - predaja drugi državi članici - oseba v postopku predaje drugi državi članici - ugovori v postopku predaje drugi državi članici, ki je potrdila sprejem - Dublinska uredba III - suverenostna klavzula - jasna razlaga 19. člena Dublinske uredbe III
Tožnik,ki je v postopku predaje drugi državi članici EU, ki je pristojna za obravnavo njegove prošnje na podlagi Dublinske uredbe III in ki je potrdila njegov sprejem, ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pravilnost odločitve pristojne države za obravnavo njegove prošnje in na pravilnost uporabe dokazov in dokaznih standardov iz Dublinske uredbe III oziroma izvedbenih predpisov.
Obstoj okoliščine iz drugega odstavka 19. člena Dublinske uredbe III, da je prosilec zapustil ozemlje držav članic za obdobje najmanj treh mesecev ob zahtevi za (v tem primeru) ponovni sprejem prosilca, ugotavlja odgovorna država članica.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VS0017093
OZ člen 619. ZS člen 3, 3/2. ZDR člen 38, 39.
podjemna pogodba - konkurenčna prepoved - konkurenčna klavzula - pravna podlaga (kavza) - nedopustna pravna podlaga - ničnost - predmet varstva s konkurenčno klavzulo - smiselna uporaba ZDR
Konkurenčna klavzula varuje le tiste podatke, znanja, izkušnje in zveze, ki so plod lastnih raziskav, dela in izkušenj zaščitenega pogodbenika. Kadar gre za splošna znanja, podatke, izkušnje in vsem dostopne zveze, že po naravi stvari same zaščita s konkurenčno klavzulo ni dopustna, saj je predmet zaščite splošno dostopen.
Smiselna uporaba ZDR o konkurenčni klavzuli je za področje obligacijskega prava, ki takih določb (razen pri agencijski pogodbi) nima, utemeljena v določbi drugega odstavka 3. člena ZS.
povrnitev premoženjske škode - ničnost pogodbe - promet z nepremičninami - javno dobro - pozitiven pogodbeni interes - negativen pogodbeni interes - razdrta pogodba - odškodnina - neupravičena pridobitev - kondikcija
Stališče drugostopenjskega sodišča, da tožnik ne more hkrati zahtevati tako pozitivnega kot tudi negativnega pogodbenega interesa, je sicer pravilno, vendar je na tožniku izbira, katerega bo zahteval. Dejstvo, da je tožnik pogodbo razdrl in svoj del pogodbe (že) izpolnil, še ni razlog, da je upravičen le do negativnega pogodbenega interesa (kondikcijskega zahtevka).
pogodba o pristopu k dolgu - cesija terjatve pred pravdo - časovne meje pravnomočnosti - objektivna sprememba tožbe - učinki cesije
V obravnavanem primeru so učinki odsvojitve terjatve v razmerju do tožencev nastopili po trenutku, na katerega so vezane časovne meje pravnomočnosti, zato revizijski očitki o tožničini opustitvi prilagoditve tožbenega predloga novi situaciji, kar naj bi imelo za posledico neutemeljenost zahtevka, niso utemeljeni.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - razpolagalna sposobnost - dovoljenost revizije - povrnitev premoženjske škode - vrednost spornega predmeta - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - različna dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Tožnica pri utemeljevanju svojega zahtevka za povračilo škode izhaja iz predpostavke, da je lastnica sporne nepremičnine, česar pa ni uspela potrditi.
Primarni in podrejeni tožbeni zahtevek imata različno pravno in dejansko podlago. V takšnem primeru se vrednost spora, ki je odločilna za presojo (ne)dovoljenosti revizije, določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS je v primeru, ko je že obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje natančna in izčrpna, višje sodišče pa tem razlogom pritrjuje, standard obrazloženosti drugostopenjske sodbe nižji od standarda, ki velja za sodbo sodišča prve stopnje.
lastninjenje - nepremičnina - funkcionalno zemljišča - pravica uporabe
Po določbi 12. člena tedaj veljavnega ZTLR je imel lastnik stavbe na zemljišču, na katerem stavba stoji, in na zemljišču, potrebnem za redno rabo stavbe, pravico uporabe. Pravica uporabe zemljišča je torej sledila lastninski pravici na stavbi. Ker v konkretnem primeru ni bilo sporno, da je za redno rabo stavbe potreben celoten nepozidan del sporne parcele, se je pravica uporabe celotnega nepozidanega zemljišča, ki je bilo v družbeni lasti, prenašala skupaj z lastninsko pravico na stavbi. Olastninilo se je (t.j. so ga olastninili lastniki stanovanj v hiši, ki so imeli na njem pravico uporabe) šele z ZLNDL; ta je namreč v 2. členu določil, da postanejo nepremičnine lastnina fizičnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe (po SZ so se lastninila le stanovanja in stanovanjske hiše, ne pa tudi funkcionalna zemljišča).
ZDoh-2 člen 15, 15/2, 15/3, 36, 37, 37/1-5, 39, 39/1, 39/2, 39/3, 39/3-2. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/3, 102.
stroški specializacije - dohodek iz delovnega razmerja - boniteta - prevzem dolga
Določbo 2. točke tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2, ki določa, da plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca, niso obdavčljiva boniteta, je treba razlagati tako, da zajema le plačila za tista izobraževanja, ki se izvajajo v času trajanja zaposlitve pri delodajalcu, ki plača izobraževanje.
Če pa mora oseba zaradi prenehanja delovnega razmerja vrniti plačila nekdanjemu delodajalcu, hkrati pa se z novim delodajalcem dogovori, da bo ta prevzel njen dolg, gre za obdavčljivo nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo, kot določa 5. točka prvega odstavka 37. člena ZDoh-2.
SPZ člen 27, 28, 43, 43/2, 217, 217/1, 269, 269/1. ZTLR člen 54, 54/1, 72, 72/2.
dopuščena revizija - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - rok za priposestvovanje - vpis v zemljiško knjigo - izvenknjižno priposestvovanje
Zavzemanje revidentke, da bi morala biti za obstoj dobrovernosti priposestvovalke stvarna služnost tudi vpisana v zemljiški knjigi, torej, da bi moralo biti predhodno izdano tudi ustrezno pisno zemljiškoknjižno dovolilo, pomeni materialnopravno zmotno odrekanje možnosti zunajknjižnega priposestvovanja tako na podlagi prej veljavne določbe prvega odstavka 54. člena ZTLR, ki ni ločila med pravim in nepravim priposestvovanjem, kot na podlagi od 1. 1. 2003 veljavnega prvega odstavka 217. člena SPZ, ki je to ločitev opravil in pri pravem - dobrovernem priposestvovanju skrajšal priposestvovalno dobo na deset let, pri nepravem priposestvovanju pa ohranil prejšnjo dvajsetletno priposestvovalno dobo.
Bistveno je, da se je priposestvovalka lahko oprla na dogovor z občino o ustanovitvi služnostne pravice in o njenem vpisu v zemljiško knjigo in da je pot, ki se je zakoličila oziroma vzpostavila ob soglasju občine, nemoteno uporabljala in vzdrževala v teku priposestvovalne dobe, tako brez nasprotovanja občine kot tudi njenih pravnih naslednikov služečega zemljišča. Opisane okoliščine so v duševni sferi tožene stranke vsekakor utrjevale utemeljeno prepričanje, da je do posesti upravičena, kar nasprotuje definiciji nedobroverne posesti iz določbe 28. člena SPZ, po kateri posestnik ni v dobri veri le tedaj, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti, oziroma je v skladu s prej veljavno določbo drugega odstavka 72. člena ZTLR, po kateri je bila posest dobroverna, če posestnik ni vedel ali ni mogel vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.
Priposestvovanje je začelo teči pred uveljavitvijo SPZ, kar pomeni, da konkretni dejanski stan ustreza abstraktnemu oz. zakonskemu dejanskemu stanu iz prvega odstavka 269. člena SPZ, ki določa, da se glede priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo tega zakona, upoštevajo določila tega zakona.