ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
sodna taksa za revizijo - delno plačilo takse ni upoštevno - plačilo celotne takse kot procesna predpostavka - domneva umika revizije
Plačilo sodne takse za revizijo je procesna predpostavka za njeno meritorno obravnavanje (prvi odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Ta procesna predpostavka je izpolnjena le, če je taksa plačana v celoti. ZPP namreč nima določb o delnem plačilu takse, kar pomeni, da njeno (ne)plačilo obravnava kot enoten pojem oziroma nedeljivo obveznost. Iz tega sledi, da če sodna taksa ni plačana v celoti, ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje sodišča, oziroma delno plačilo (ne glede na to, kolikšen del sodne takse je plačan) ne omogoča meritornega odločanja o delu tožbe oziroma delu tožbenega zahtevka niti takrat, ko je ta deljiv.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja v pravdi - vlaganja v nepremičnino brez soglasja zakonca - prodaja skupnega premoženja - predhodno vprašanje
Skupno premoženje se sicer res praviloma deli v nepravdnem postopku, vendar sodna praksa dopušča tudi civilno delitev skupnega premoženja oziroma uveljavljanje denarnega zahtevka v pravdi, v primerih, kadar to upravičujejo posebne okoliščine. Te okoliščine so lahko različne: soglasje drugega zakonca, majhna vrednost skupnih vlaganj v posebno premoženje enega od zakoncev, zaradi več solastnikov nepremičnine otežen postopek ugotavljanja deležev zakoncev na taki nepremičnini, če gre za stvar, ki je po svojem namenu in značaju namenjena le enemu od zakoncev, pa tudi če je bila skupna stvar že prodana itd.
Enostranska naknadna vlaganja enega zakonca v skupno premoženje po odhodu drugega zakonca in brez njegovega soglasja ne vplivajo na višino deležev na skupnem premoženju, ima pa lahko tak zakonec obligacijski zahtevek.
ZUS-1 člen 2, 4, 33, 33/1, 36, 37, 37/2. ZUP člen 274, 275, 276, 277, 279, 280.
prepozna tožba zoper prvostopenjski akt - tožba na ničnost oziroma na odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Stranka mora razveljavitev oziroma odpravo odločbe po nadzorstveni pravici in ničnost upravne odločbe uveljavljati najprej v upravnem postopku, šele zoper zavrnitev tega pravnega sredstva v upravnem postopku je možno sodno varstvo v upravnem sporu, v katerem pa sodišče tudi samo po uradni dolžnosti ves čas postopka pazi na ničnost upravnega akta, kot to določa drugi odstavek 37. člena ZUS-1. Ta določba ZUS-1 je res uvrščena v poglavje „Predhodni preizkus tožbe“, vendar to še ne pomeni, da sodišče neodvisno od izpolnjevanja procesnih predpostavk za tožbo iz 36. člena ZUS-1, ugotavlja oziroma presoja ničnost akta. Ta določba, ki je sicer splošno pravilo postopka, je namreč podlaga za odločanje (extra petetium) in torej določa obseg vsebinske presoje. Vsebinsko presojo akta pa sodišče opravi le, če so za to izpolnjene procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1.
Dolžniška zamuda preneha takoj, ko upnik zavrne izpolnitev. Upnik ne bi prišel v zamudo le, če bi sprejem izpolnitve zavrnil iz utemeljenega razloga. Ker ni bilo ugotovljeno, da bi bil med pravdnima strankama dogovorjen drugačen način plačila, je tožnica lahko izbrala tudi plačilo z izročitvijo gotovine.
dovoljenost revizije - javni razpisi - vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - obseg sodne presoje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi Javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in proračuna RS. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Zato navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi in reviziji (enaka višini sredstev, za katera je revidentka kandidirala z vlogo na Javni razpis) ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Odločitev v obravnavani zadevi ni odvisna od odgovora na vprašanje, ki ga kot pomembnega izpostavlja revidentka.
Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da javni razpis predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, kar v obravnavani zadevi ni sporno, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost – prepoved približevanja – podaljšanje ukrepa
ZNPPol kot pravno sredstvo zoper odločbo o odreditvi in podaljšanju ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi izrecno določa le pritožbo (četrti odstavek 60. člena ZNPPol in 61. člena ZNPPol) in ne predvideva izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne odločbe o odreditvi ali podaljšanju tega ukrepa, glede teh pravnih sredstev pa tudi ne odkazuje na smiselno uporabo določb ZKP.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017692
ZPP (1977) člen 94, 95, 95/1-5. ZPP člen 94, 94/1-1, 94/1-2, 94/1-3, 94/1-4, 286, 286b, 286b/1. ZGD člen 241. ZZZDR člen 52, 52/2. ZIZ člen 251c, 251c/1.
postopek zavarovanja - zastopanje - pravdno pooblastilo - veljavnost pooblastila - dokazovanje - dokazno breme - dokazni predlog - sporazum o zavarovanju terjatev - zavarovanje kredita - neveljavnost sporazuma - akcesornost - ničnost glavnega posla - neobstoj sporazuma
Tožniki so s podpisom in izročitvijo praznih pooblastil upniku soglašali, da jih v postopku zavarovanja zastopa odvetnik, ki ga je pozneje izbral upnik. Izostanek osebnega kontakta med odvetnico in tožniki nima vpliva na nastanek veljavnega pooblastila. Pravdno pooblastilo (tj. pooblastilo za opravo vseh procesnih dejanj v določenem postopku) odvetniku, je že po zakonu neomejeno in odvetnika upravičuje k opravi vseh procesnih dejanj (v širšem smislu) - naštevanje posameznih procesnih dejanj v 1. do 4. točki prvega odstavka 95. člena ZPP je le eksemplifikativno.
Stranka mora, če želi doseči zase ugoden rezultat v sporu, zadostiti zakonskim standardom glede dokazne ponudbe. Zato ne zadošča le predlog za izvedbo določenih dokazov, pač pa mora - in to je bistveno - določno navesti, kaj s temi dokazi dokazuje in kako bo izvedba dokazov vplivala na dokazni postopek. Če stranka dokaznega predloga ne substancira ustrezno, tega ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
URS člen 69. SPZ člen 99. ZURep-1 člen 92 - 114. ZJC člen 85. ZJC-B člen 19.
razlastitev - lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - javni interes - dejanska razlastitev - javno dobro - javna cesta - test sorazmernosti
Stališče Ustavnega sodišča, ki „zgolj“ ugotavlja neskladnost odlokov o razlastitvi javnega dobra z URS in jih ne razveljavlja, ne pomeni, da je lastnik zemljišča že kar izgubil lastninsko pravico in njeno sodno varstvo, kljub ugotovitvi, da bi lahko razveljavitev z ustavo neskladnih odlokov povzročilo še bolj protiustavno stanje od dejanske razlastitve. Celo nasprotno, iz razlogov odločb sodišča je jasno razvidno, da je treba odvzem lastninske pravice šele opraviti na enega od zakonsko predpisanih načinov (sporazum ali razlastitveni postopek). Čim je tako, pa do tedaj lastninska pravica z vsemi „živi“ brez omejitev, torej z vsemi upravičenji: ius utendi, fruendi et abutendi. Nasprotna razlaga bi odvzela težo, logiko in pomen omenjenim ustavnopravnim argumentom. Dopuščala bi protislovno razlago, da čeprav je treba lastninsko pravico šele prenesti na drugega titularja – razlastitvenega upravičenca, je kljub temu dolžan aktualni titular zaradi dejanskih okoliščin (sprejema neustavnega akta in posledičnega fizičnega posega v nepremičnino), ki ne predstavljajo pravne podlage za poseg v lastninska upravičenja, trpeti prikrajšanja pri njeni uporabi in uživanju oziroma protipravne posege v ti upravičenji.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – neupravičen promet s prepovedanimi drogami - hudodelska združba
Za člana hudodelske združbe se šteje tudi tisti, ki v okviru te združbe stori le eno kaznivo dejanje, če je vedel za obstoj hudodelske združbe. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je obsojenka to gotovo vedela, zato je povsem nepomembno, ali je imela namen sodelovati z ostalimi člani hudodelske združbe zgolj pri enem, dveh ali več kaznivih dejanjih.
Čim so določila pogodbe jasna in tožnik s sklicevanjem na njihovo spornost in lastno drugačno interpretacijo ni uspel vzbuditi dvoma vanje, ni bilo potrebe po nadaljnjem ugotavljanju dejanskega stanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je sodnica pristojnega sodišča stranka – upnica v izvršilnem postopku, bi namreč utegnila pri nasprotni stranki povzročiti dvom v korektnost tega postopka, hkrati pa bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - kategorizacija nepremičnine za javno dobro - razlastitev - dejanska razlastitev
Povračilnega zahtevka na temelju 198. člena OZ v primerih t. i. dejanskih razlastitev ni mogoče pojmovno zaključiti.
V drugi točki drugega odstavka 4. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska PG-aka/05-3 so taksativno našteti riziki, ki jih zavarovanje krije. Opredeljeni so kot pojmi s kazenskopravno vsebino - tatvina, vlomska in roparska tatvina, rop ter odvzem motornega vozila z namenom uporabe za vožnjo. To pomeni, da škodna ravnanja, ki ne ustrezajo navedenim kazenskopravnim pojmom (npr. kot npr. izsiljevanje, zatajitev, goljufija ipd.), niso zajeta s Splošnimi pogoji kot zavarovalni primeri.
neupravičena pridobitev - dopuščena revizija - prenehanje pogodbe - prodajna pogodba - zmotna uporaba materialnega prava
Za uporabo instituta neupravičene obogatitve je bistvena odsotnost pravnega temelja. Glede na to, da zaključkov, da bi sporna pogodba prenehala, sodbi sodišč prve in druge stopnje ne vsebujeta, tudi sicer pa zanje tožnik ni ponudil ustrezne trditvene podlage, podlage za uporabo omenjenega insituta ni bilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - kazenska ovadba zoper razpravljajočega sodnika - predkazenski postopek
Zgolj dejstvo, da je podana kazenska ovadba zoper sodnika, ki vodi postopek, ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo; drugačna razlaga bi namreč omogočala celo izigravanje tega instituta.
pritožba in revizija zoper ugodilno sodbo - obravnavanje vloge kot revizije - pritožba ni dovoljena - odpravljen izpodbijani upravni akt - upravni postopek ni končan - pravni interes tožeče stranke za revizijo
Revizija tožeče stranke zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena prvostopenjska odločba ter zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek, ni dovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017115
ZOR člen 117, 454, 508, 513, 515. OZ člen 35. ZPP člen 367, 367/2, 367/5.
prodajna pogodba - plačilo kupnine - lastninska pravica na nepremičnini - lastninska pravica tretjih - pravna napaka - rok - odgovornost prodajalca - prekluzivni rok za grajanje napak - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Pravilen je materialnopravni zaključek sodišč druge in prve stopnje, da revidentoma na podlagi odločbe Upravne enote Maribor ter njunega dopisa tožnici z dne 10. 6. 1998, ni moglo ostati neznano, da si del prodanih nepremičnin lastijo tretje osebe. Ker sta revidenta tožbo vložila šele 30. 10. 2001, je prekluzivni rok enega leta (515. člen ZOR) za uveljavljanje pravne napake že potekel.