Pri odškodnini zaradi razlastitve je potrebno upoštevati, da obstajajo nekatere pomembne razlike v primerjavi s civilnopravnim odškodninskim zahtevkom. Pri odškodninski odgovornosti je dolžan odškodninski zavezanec vzpostaviti oškodovancu premoženjsko stanje, ki bi ga imel, če do škodnega dogodka ne bi prišlo. Odškodnina zajema dejansko škodo in izgubljeni dobiček ter se odmerja zgolj na podlagi oškodovančevega interesa. Razlastitev pa ni protipravna in je izvedena v javnem interesu, zato gre pri odškodnini za razlastitev za izravnavo med javnim in zasebnim interesom. Ta lahko ustreza polni odškodnini, lahko pa je tudi nižja, saj se pri odmeri ne upošteva le interesa prizadetega, temveč se njegov interes tehta z javnim, oziroma se ugotavlja, v kolikšni meri žrtev presega znosno breme življenja v skupnosti. Zato mora v določenih situacijah razlaščenec na lastno breme prevzeti določeno škodo, zato ni nujno, da odškodnina za razlastitev zajema tudi (ves) izgubljeni dohodek.
S pravno priznanim izpadom dohodka, do povračila katerega je razlaščeni upravičen, ni zaobjet tudi trajni izpad dohodka, povezan s prilagoditvijo dejavnosti, ki se je na ali v zvezi z razlaščenimi nepremičninami opravljala. Zato z izpodbijano sodbo priznana odškodnina za stranske stroške (večji stroški reje zaradi stroškov dovoza zelene krme v hlev, izpad dohodka zaradi zmanjšane prireje mleka) kot posledica spremembe iz pašne v hlevsko govedorejo ni pravno priznana škoda, ki je pokrita z odškodnino za razlastitev.
dovoljenost revizije - javni razpisi - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi Javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz sredstev tožene stranke. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Zato navedba vrednosti spornega predmeta (enaka višini sredstev, za katera je revidentka kandidirala z vlogo na Javni razpis) ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dopuščena revizija - priposestvovanje - izredno priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - pravni promet z nepremičninami - skrbnost v pravnem prometu - identičnost nepremičnine
Najmanj, kar se lahko od povprečno skrbne stranke pri prometu z nepremičninami pričakuje, je, da bo preverila, ali se parc. št. nepremičnine, ki jo prenaša oziroma podarja, ujema s samo nepremičnino v naravi.
Tožnik po dejanskih ugotovitvah res ni vedel, da ni lastnik sporne nepremičnine, vendar bi to moral vedeti, saj bi se glede na konkretne okoliščine primera, ko je dvakrat razpolagal s sporno nepremičnino, moral zavedati, da je sporno nepremičnino v celoti prenesel na pravno prednico toženca.
Za izračun se kot vrednost spornega predmeta vzame seštevek zavrnjenega dela s tožbo zahtevanih bodočih terjatev za dobo prvih petih let, k temu pa je treba prišteti še zavrnjeni del zahtevanih, do vložitve tožbe že zapadlih terjatev.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - krajevna pristojnost
Ob pravilnem upoštevanju določb drugega in tretjega odstavka 35. člena in 166. člena ZIZ je za vodenje izvršbe pristojno Okrajno sodišče v Piranu, na katerega območju je nepremičnina, glede katere je bila predlagana izvršba.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - prekoračitev obtožbe - nedovoljen dokaz
S tem, ko je sodišče prve stopnje očitek, da sta obdolženca zahtevala od priče, da izvrši umor, spremenilo v očitek, da sta se dogovorila s pričo, da izvrši umor, je sodišče spremenilo dejstva, ki so ključna za ugotavljanje elementov kaznivega dejanja in oblike udeležbe, oziroma je dejanje, ki je predmet obtožbe, spremenilo v drugo dejanje, ki ni predmet obtožbe.
Ker sta obsojenca vsa sporočila naslovila tudi na pričo, se v razmerju do nje ne moreta uspešno sklicevati na komunikacijsko zasebnost, saj sta ji sporočila sama posredovala in se je priča upravičeno seznanila z njihovo vsebino.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zahteva za izločitev dokazov - rok za zahtevo za izločitev dokazov - prekluzija pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe – hudodelska združba
Z nastopom prekluzije glede zahteve za izločitev dokazov seveda ni izključena dolžnost sodišča, da samo presoja, ali so dokazi, na katere opre sodbo zakoniti, oziroma jih, če so nezakoniti, izloči, vendar pa to stori na podlagi svoje presoje in pobude.
Stranka, ki zahteva izločitev dokazov, mora zadostiti trditvenemu bremenu in sicer mora navesti, s katerim ukrepom in na kakšen način je kršen zakon, tega bremena ne more prevaliti na sodišče, naj samo ponovno ugotavlja zakonitost (vseh) odredb istega sodišča in o tem še enkrat navaja razloge v sodbi.
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 395, 395/1, 420, 420/2. KZ člen 325.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
Oškodovanec v nastali prometni situaciji sicer ni ravnal optimalno ter z zaviranjem ustavil svojega vozila pred oviro na prednostni cesti. Ni pa takšno ravnanje oškodovanca pretrgalo vzročne zveze med nedvomno protipravnim ravnanjem obsojenke, ki je v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi vzvratno zapeljala iz dovozne poti na prednostno cesto, kljub izredno slabi preglednosti ter s tem odvzela prednost oškodovancu, ki je skozi naselje vozil s hitrostjo, ki je bila bistveno nižja od predpisane.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – izčrpanje pravnih sredstev - materialno izčrpanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po določbi petega odstavka 420. člena ZKP se sme vložnik na kršitve iz prvega odstavka tega člena sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi, ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo.
Glede na podano izvedensko mnenje in izpovedbe izvedencev, zaslišanih na naroku, da je zdravstveno stanje tožnice posledica degenerativne bolezni ledvene hrbtenice (spondiloze) in ni posledica operacijskega zdravljenja, in da je izvedenec M. na izrecno vprašanje sodišča povedal, da dejstvo, da je bila operacija opravljena po 20 dneh (v skladu z medicinsko dokumentacijo), ni vplivalo na tožničino zdravstveno stanje, je pravilen materialnopravni zaključek sodišč, da vzročna zveza ni podana.
Kljub temu, da uveljavljanje odškodnine za posamezne oblike
nepremoženjske škode, ki izvira iz istega škodnega dogodka, ne pomeni kopičenja (objektivne kumulacije) tožbenih zahtevkov, saj gre za en sam odškodninski tožbeni zahtevek, pa uveljavitev zahtevka za eno obliko
nepremoženjske škode ne pomeni uveljavitve zahtevka za vse iz tega škodnega dogodka izvirajoče oblike
nepremoženjske škode, saj mora biti zahtevek za pravično denarno odškodnino določen za vsako obliko (vrsto)
nepremoženjske škode posamezno ter podana ustrezna trditvena podlaga.
ZIKS člen 145c. ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 378.
denacionalizacija - vrnitev zaplenjenih nepremičnin - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - obseg povračila - davščine - začetek teka zamudnih obresti - stroški upravljanja nepremičnine
Višina koristi se lahko ugotavlja bodisi prek metode hipotetične najemnine bodisi z upoštevanjem dejanskih najemnin iz konkretnih najemnih razmerij. Izbira prave metode vrednotenja koristi je odvisna od konkretne situacije. V primeru, ko je zavezanka za vrnitev nepremičnin slednje dejansko oddajala v najem, se kot primerna metoda izkaže ta, ki sta jo upoštevali nižji sodišči po izračunu izvedenke.
V zamudo v primeru neposlovnih obveznosti, pri katerih izpolnitveni rok ni določen, dolžnik pride, ko upnik nanj naslovi zahtevo za izpolnitev obveznosti. Tožniki so to dokazano storili vsaj z vložitvijo tožbe dne 27. 12. 2007.
Glede davščin gre za razmerje med davčnim zavezancem (kar bodo oz. so postali tožniki) in državo, ki se zavezanca za plačilo nadomestila (tožene stranke) ne tiče. Le tako je zagotovljeno, da ne pride do dvojne obdavčitve ter da je slednja točna za vsakega posameznega davčnega zavezanca (vrnitvenega upravičenca).
Pavšalno sklicevanje na avtomatizem iz davčnega postopka ne zadošča, da bi sodišči konkretno neizkazane stroške upoštevali in odšteli od ugotovljenega zneska prejetih koristi.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3, 377, 384, 384/1. ZTLR člen 24, 25, 25/1, 25/2, 26. SPZ člen 266, 266/1.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - skupna gradnja - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo - pridobitev lastninske pravice na zemljišču, potrebnem za redno rabo objekta - superficies solo cedit - prepoved retroaktivne uporabe zakona - načelno pravno mnenje - dokazno breme - trditvena podlaga - pravica do pritožbe - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - zavrženje revizije
Lastnikovo dovoljenje za gradnjo je treba upoštevati v okviru presoje kakšna upravičenja mu na podlagi prvega odstavka 25. člena ZTLR pripadajo. Če lastnik zemljišča celo vnaprej dovoli gradnjo, ne more utemeljeno zahtevati niti rušenja objekta, niti ne more uveljavljati, da mu pripade lastninska pravice na objektu. Pač pa ima pravico zahtevati plačilo prometne cene za zemljišče, na katerem stavba stoji in ki je potrebno za njeno redno rabo. Lastninsko pravico na zemljišču pa izgubi.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja primernosti višine prisojene denarne odškodnine za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006272
ZPP člen 367a. ZJU člen 73, 84, 84/4.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija – pridobitev naziva – uvrstitev v plačni razred – pogodba o zaposlitvi za določen čas
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se četrti odstavek 84. člena ZJU uporablja tudi za javne uslužbence, ki sklenejo delovno razmerje za določen čas brez javnega natečaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VS3006203
ZDSS-1 člen 5. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodnina - odškodninski spor - plačilo odškodnine - nesreča pri delu - zavarovalnica
Med tožnikom in prvo toženko (zavarovalnico) ne gre za delovni spor oziroma spor, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče. To bi se zgodilo le v primeru, če bi bila prva toženka zavarovalnica tožnikovega delodajalca (drugega toženca - kar ni primer) ali če bi tožnik vložil tožbo tudi proti uporabniku, h kateremu je bil napoten na delo na podlagi dogovora - torej proti P. d.d., (česar pa ni storil).
spor o pristojnosti – pogodba civilnega prava – plačilo opravljenega dela
Tožnik ne uveljavlja sklenitve ali obstoja delovnega razmerja, niti nezakonitosti prenehanja takega razmerja. Če takega zahtevka ni, tudi ni podlage za odločitev o obstoju delovnega razmerja, zato tudi ni mogoč zaključek, da gre za spor iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.