predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - disciplinski ukrep denarne kazni - pomembno pravno vprašanje
Ob opredelitvi razlogov za dopustitev revizije v 367.a členu ZPP sodišče ugotavlja, da mora biti od odgovorov na izpostavljena vprašanja odvisna odločitev o zahtevku v sporu. Glede na ugotovitve sodišča druge stopnje o formalni opredelitvi tožniku očitane kršitve v spornem disciplinskem sklepu odgovori na postavljena vprašanja ne bi mogli privesti do drugačne odločitve v sporu.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - diskriminacija - pravica staršev do krajšega delovnega časa - delo s krajšim delovnim časom - izredna odpoved delavca
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali odklonitev izrabe pravice do krajšega delovnega časa po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, sklicujoč se na objektivno upravičene razloge, predstavlja neenako obravnavanje.
Predlog ne vsebuje sestavin, ki jih določa četrti odstavek 367.b člena ZPP, saj v njem ni oblikovano pravno vprašanje, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločilo, niti ni obrazložena njegova pomembnost. Tudi sodba sodišča druge stopnje, s katero naj bi bilo odločeno diametralno nasprotno, ni niti navedena niti predložena. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog zavrglo.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine.
Sodišče lahko pazi na načelo enakosti (14. člen Ustave RS) le v mejah svoje pristojnosti pri varstvu zakonitosti in ustavnosti ob presoji posamičnega upravnega akta. To pa ne more neposredno vplivati na morebitno drugačno postopanje upravnega organa v drugih podobnih zadevah.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - kršitev v odpovednem roku - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Morebitna odsotnost delavca po tem, ko stori očitano kršitev pogodbenih obveznosti, ki je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da delodajalec delavcu ne more izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi oziroma, da morebitna kasnejša odsotnost do izteka odpovednega roka po prejšnji odpovedi dejansko ne omogoča presoje, da med strankama ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka oziroma poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
Za zadržanje plačil, namenjenih za plačilo prevozov tožnice, prva toženka ni imela pravne podlage.
Trditev v tožbi, da je bil znesek, ki ga je A. GmbH v obliki čekov plačal prvi toženki, „namenjen za plačilo opravljenih prevozov tožeči stranki“ implicira, da je dolžnik (A. GmbH) plačal prvi toženki zato, da bo ta prejete zneske izročila naprej tožnici. Prva toženka plačil A. GmbH, ki bi jih morala izročiti tožnici, tožnici nikoli ni izročila. Za takšno ravnanje, to je „zadržanje“ plačil, namenjenih tožnici, prva toženka ni imela pravne podlage. Na ta način je bila prva toženka za prejete zneske na račun tožnice obogatena, tožnica pa za te iste zneske prikrajšana.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - predhodni preizkus tožbe - faza predhodnega preizkusa tožbe - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V primerih, ko se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in nadaljeval v pravdi, fraza predhodnega preizkusa tožbe sega do vročitve prve pripravljalne vloge tožeče stranke toženi stranki. Iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi narava spora (največkrat) še ni razvidna.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
pritožba, podpisana samo s strani strank - oddana s strani odvetnika - pritožba strank - postulacijska sposobnost - nedovoljena pritožba
Če odvetnik sodišču samo posreduje pritožbo in pooblastilo za zastopanje, pritožbo pa so podpisale samo stranke same, s tem take pritožbe še ne spremeni v pritožbo sestavljeno in vloženo po odvetniku. Taka pritožba še vedno ostane pritožba, ki so jo vložile stranke same, in je zato ni mogoče upoštevati, kot dejanje opravljeno po odvetniku.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006195
ZPIZ-1 člen 60, 61, 67. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 358, 379, 379/1.
invalidska pokojnina - invalid II. kategorije - rehabilitacija - pravice invalida II. kategorije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - drugostopenjska sprememba sodbe - dopustnost spremembe sodbe sodišča prve stopnje na sodišču druge stopnje
Sodišče druge stopnje je dejstva, na katerih temelji sodba sodišča prve stopnje povzelo pomanjkljivo, ta protispisnost pa ima za posledico, da sodba sodišča druge stopnje ne temelji na enakem dejanskem stanju kot sodba sodišča prve stopnje.
Invalidska pokojnina za invalida II. kategorije, ki je starejši od 50 let, ni avtomatizem, v poštev pride le, če je zavarovanec sicer zmožen za drugo delo, pa ga zanj ni mogoče usposobiti, ker je star več kot 50 let.
ZPIZ-1 člen 66, 68. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 22, 37. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 37.
nadomestilo za invalidnost - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja - gostota zavarovalne dobe
Pri odločitvi o tem, ali revidentka izpolnjuje pogoj minimalne zavarovalne oziroma pokojninske dobe, predpisane za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, pa se ni mogoče izogniti določbam 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (Ur. l. RS, št. 71/97) in 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/2008): ker je revidentka dopolnila zavarovalni dobi po pravnih predpisih držav podpisnic sporazumov z RS, se pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine ti seštejeta (če se ne nanašata na isto obdobje).
Na podlagi 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ zastarajo terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, v enem letu. Zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo (drugi odstavek 355. člena OZ). Presoja sodišč prve in druge stopnje, da so terjatve tožeče stranke, ki izvirajo iz računov, izstavljenih pred 1. 1. 2010, zastarale, je pravilna. Tudi terjatev za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih je upravnik založil za etažnega lastnika, namreč zastara v enem letu, saj gre za terjatve, ki dospevajo tri mesečno oziroma v krajših rokih. Slednje je edina razlikovalna okoliščina, ki vpliva na uporabo posebnega, krajšega zastaralnega roka namesto splošnega 5-letnega zastaralnega roka. Na uporabo zastaralnega roka v tem primeru ne vpliva pravna podlaga obligacijskega razmerja, saj za to v zakonu ni najti podlage.
pogodbena odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - nastanek škode
Sodišče prve stopnje je zaključek, da v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji, utemeljevalo na dveh ugotovitvah, in sicer (1) da tožeča stranka ni ravnala protipravno ter (2) da toženi stranki v zvezi z ravnanjem tožeče ni nastala nobena škoda. Revizija sodišču očita zmotno razlago pogodbe in s tem povezanega zaključka o izostali protipravnosti ravnanja tožeče stranke. Ker pa je revizijsko sodišče vezano na ugotovitev o nenastali škodi tožene stranke, tožena stranka z revizijo ne more uspeti.
ZASP člen 130, 156, 157, 158, 168. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006). Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005).
dopuščena revizija - javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestila - tarifa - stroški terenskega preverjanja - civilna kazen
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- kaj (Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 ali Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005) predstavlja podlago za odmero višine nadomestila za javno predvajanje fonogramov in s tem osnovo za odmero civilne kazni in
- ali je tožeča stranka upravičena do povračila stroškov terenskega preverjanja.
obličnost - oblika pogodbe - pisna oblika - dogovor pogodbenih strank o obliki - pogodba za določen čas - izvrševanje pogodbe za določen čas po izteku časa, za katerega je bila sklenjena - teorija realizacije
Drugi odstavek 808. člena OZ določa, da se stranki lahko dogovorita, da je pisna oblika pogoj za veljavnost pogodbe in njenih sprememb. Vendar pa ta določba ne velja absolutno. Če stranki pogodbo, ki je sklenjena za določen čas, izvršujeta tudi po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, gre za pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas (prvi stavek drugega odstavka 831. člena OZ). Stališče pritožbenega sodišča, da navedene določbe v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, je napačno. Drži sicer, da je določba dispozitivne narave, vendar pa je tudi ravnanje strank, ki pogodbo po izteku časa, za katerega je veljala, izvršujeta, treba šteti kot njuno dispozicijo. Določba 831. člena OZ pride v poštev ne glede na obličnost. Tudi v primeru, ko je določena obvezna oblika, se namreč pogodba lahko transformira v pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas, če jo stranki izpolnjujeta po izteku časa, za katerega je bila sklenjena. Enak zaključek je mogoče narediti tudi na podlagi splošnih določb OZ.
Če teorija o realizaciji pogodbe lahko pride v poštev za obličnost, ki jo določa zakon, potem je še toliko bolj uporabljiva za primere, ko se za določeno obliko dogovorita pogodbeni stranki.
sodelovanje delavcev pri upravljanju - delavski direktor - svet delavcev - odpoklic direktorja v upravi družbe
Nadzorni svet (a) mora na podlagi statutarnih določb na predlog sveta delavcev zaradi izrečene nezaupnice odpoklicati delavskega direktorja, (b) sme pa ga odpoklicati tudi (samo) na podlagi lastnih ugotovitev o hujših kršitvah obveznosti, ki jih ima delavski direktor kot član uprave.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - pravnomočnost upravne odločbe - meje pravnomočnosti upravne odločbe
Revident, ki priznava nadaljevanje pravice po starem predpisu ZPIZ/92 v času veljavnosti nove zakonodaje, ki te pravice ne pozna več, ne more uspeti z revizijskimi navedbami o drugačnem dejanskem stanju, ki naj bi bilo podlaga za priznanje pravice do nadomestila po določbi 132. člena ZPIZ/92 tožniku kot samozaposlenemu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002589
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1.
opredelitev do pritožbenih navedb - sklicevanje na določila pogodbe - pavšalnost navedb
Predlog se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je pritožbene navedbe o vsebini splošnih pogojev poslovanja ocenilo kot pavšalne in se posledično do njih ni opredelilo.
ZPP člen 339, 33971, 347, 355. ZOR člen 189, 189/3.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odvzem dovoljenja za postavitev radijskih postaj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - dokazna ocena - mejni prag zadostne verjetnosti -
Revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je brez izvedbe glavne obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje kot prvostopenjsko sodišče, je utemeljen. Čeprav je izvedenec ekonomske stroke, ki ga je postavilo sodišče prve stopnje, ugotovil, da je bila verjetnost za uresničitev in uspešno izvedbo poslovnega načrta tožeče stranke 30 %, je prvostopenjsko sodišče presodilo, da bi tožeča stranka zagotovo dosegla določen dobiček, če ne bi bilo protipravnega ravnanja tožene stranke. Sodišče druge stopnje je dokazno oceno prvostopenjskega sodišča spremenilo in presodilo, da tožeča stranka nastanka škode ni dokazala z verjetnostjo, ki presega 50 %. Drži sicer, da je mejni prag zadostne verjetnosti, s katero je potrebno dokazati nastanek izgubljenega dobička, verjetnost, ki presega 50 %, vendar pa doseganje dokaznega standarda ni vprašanje materialnega prava, katerega zmotna uporaba bi bila lahko razlog za spremembo sodbe na podlagi pete alineje 358. člena ZPP. Gre za vprašanje, ki sodi v področje ugotavljanja dejanskega stanja, pooblastila pritožbenega sodišča za poseganje vanj brez izvedbe glavne obravnave pa so omejena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - delodajalec - veleposlaništvo tuje države – pisno opozorilo - pravne posledice ustavne odločbe - ugotovitvena odločba - kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je temeljila na zakonu, za katerega je Ustavno sodišče z naknadno objavljeno odločbo ugotovilo, da je protiustaven, ker nedopustno posega v pravico do sodnega varstva. Zato se na podlagi stališča Ustavnega sodišča v zadevi št. U-I-45/07, Up-249/06, postavlja vprašanje, ali je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi skladna z Ustavo.
Ustavnopravni standard za presojo kršitve pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave je v vsakem konkretnem primeru "učinkovitost sodnega varstva". Iz tega sledi, da zgolj dejstvo, da je med pisnim opozorilom in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi poteklo več kot eno leto, ne pomeni nujno, da je podana že kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva. Bistveno je torej vprašanje, ali je bilo sodno varstvo zoper pisno opozorilo zaradi časovne odmaknjenosti bistveno oteženo in zato neučinkovito.
ZDR člen 82, 86, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovednega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev - izbira presežnega delavca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
V drugem odstavku 86. člena ZDR je opredeljena dolžnost delodajalca, da pisno obrazloži odpovedni razlog. Tožena stranka je to storila, saj se v zvezi s splošnimi negativnimi učinki ekonomske situacije sklicuje na reorganizacijo, to pa tudi v skladu z usklajeno sodno prakso predstavlja poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Ne zahteva pa navedena določba nadaljnje obrazložitve o tem, ali in kako je tožena stranka uporabila kriterije za določitev presežnih delavcev. Pri tem je treba tudi upoštevati, da ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev.
Če se delodajalec v primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi posameznim delavcem (katerih število ne doseže večjega števila delavcev po zakonski opredelitvi) odloči za uporabo kriterijev, je te kriterije dolžan uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce.