Sodišče druge stopnje je zaključilo, da iz ravnanja tožene stranke izhaja, da je ta pripoznala svoj dolg do tožeče stranke, posledično pa je njeno pripoznavo upoštevalo kot izraz volje tožene stranke tako glede obstoja kot tudi glede višine dolga. Takšna ugotovitev podrobnejše obrazložitve odločitve o višini tožbenega zahtevka ne terja.
dopuščena revizija - razlastitev - dejanska razlastitev - prevzem posesti nepremičnine brez pravne podlage - uporabnina - neupravičena uporaba tuje stvari
Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja
nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.
Tožeča stranka je dopuščeni reviziji priložila le sklep o dopustitvi revizije, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije.
Ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP v zvezi s 383. členom ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo kot nepopolno zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 373. člena ZPP).
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova odmera pokojnine - rok za obnovo
Glede na to, da je tožnik zatrjeval nova dejstva in predložil nove dokaze, je tožena stranka vlogo pravilno obravnavala kot predlog za obnovo postopka iz razloga iz 1. točke 260. člena ZUP. Za obravnavo vloge še iz kakšnega drugega obnovitvenega razloga (katerega, tožnik tudi v reviziji ne pove) ni bilo podlage. Tožena stranka ni ravnala nezakonito, ker tožnika ni pozvala, naj se izjasni, kaj zahteva, saj je bilo to jasno.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravo uporabljeno v nasprotju s tretjim odstavkom 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ) glede vprašanja, ali je izgubljeni dobiček mogoče uveljavljati le v primeru, ko med strankama obstaja izrecno urejeno trajno pogodbeno razmerje.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS4002595
URS člen 26. OZ člen 131, 147, 148. ZIN člen 7, 34. ZZUZIS člen 1, 27, 27/1-5. ZVet-1 člen 2, 2/1-5, 32.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - izgubljeni dohodek - razžalitev dobrega imena in časti - odgovornost države za delo upravnega organa - inšpekcijski organ - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - inšpekcijski ukrep
Veterinarska inšpektorica je bila z vidika zagotavljanja zdravstvene neoporečnosti živil, zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi, v okoliščinah konkretnega primera prisiljena prvi tožnici začasno prepovedati zbiranje surovega mleka in proizvodnjo mlečnih izdelkov, saj se ta predhodnih opozoril ni držala, medtem ko izrekanje glob v okviru prekrškovnih postopkov ne more zagotoviti varovanja zdravja in življenja potrošnikov.
Pooblastilo za izrek posebnega ukrepa sta v okoliščinah konkretnega primera inšpektorici dajali tako določba 34. člena ZIN kot tudi določba 1. točke prvega odstavka 27. člena ZZUZIS.
sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - delni prenos - organiziran skupek virov
Za prenos dela dejavnosti je treba šteti tudi prenos posameznih pogodb naročnikov, pri katerih storitev varovanja opravljajo posamezni delavci, tudi če skupine delavcev pri naročnikih niso formalno organizirane kot gospodarska enota.
V primeru prenosa le dela podjetja sprememba delodajalca velja le za delavce, ki pripadajo prenesenemu delu podjetja, torej v obravnavanem primeru za delavce, ki so delali za s strani drugotožene stranke prevzete naročnike.
dopuščena revizija - prodaja nepremičnine - prodajna pogodba - veljavnost pogodbe - obličnost - dogovor pogodbenih strank o obliki pogodbe - namen dogovora o obliki pogodbe
Določilo tretjega odstavka 69. člena ZOR je potrebno razumeti kot izjemo od pravila, ki je zapisano v 70. členu ZOR. Dogovor strank o posebni obliki je praviloma res pogoj za veljavnost pogodbe. V kolikor pa je namen dogovora o obliki, da se zagotovi dokaz o obstoju pogodbe ali če gre za dosego kakšnega drugega namena, potem je pogodba sklenjena z doseženim soglasjem o njeni vsebini, ob nadaljnjem upoštevanju morebitnih zakonskih (kogentnih) določb o obliki.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - navadni sosporniki - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - odškodninski spor - zavrženje revizije
Tožniki od tožene stranke zahtevajo plačilo odškodnine. Uveljavljajo samostojne zahtevke in ne nastopajo v vlogi enotnih sospornikov. Vrednost izpodbijanega predmeta za enajstega tožnika znaša 79.285,60 EUR, za dvanajsto tožnico 3.964,28 EUR, za trinajsto tožnico ter za štirinajstega in petnajstega tožnika 1.268,57 EUR. Pri subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov navadnih sospornikov se vrednost spornega predmeta namreč ne sešteva po petem odstavku 367. člena ZPP v povezavi s 41. členom ZPP.
Ker je glede na navedeno vrednost spornega predmeta treba presojati ločeno za posamezne tožnike, ta za nobenega ne dosega revizijskega praga (200.000,00 EUR). Revizija tako ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
Zmotno je stališče tožene stranke, da bi morala tožeča stranka trditi in dokazati, da je grajane napake odpravila. To breme bi bilo na tožeči stranki le, če bi tožena stranka trdila, katere, določno navedene in konkretizirane napake so ostale neodpravljene, oziroma je bila njihova odprava neustrezna, in je bila zato potrebna odprava napak s strani drugih podjemnikov. V tem primeru bi morala tožeča stranka za razbremenitev svoje odgovornosti trditi (in dokazati), da je očitane napake ustrezno odpravila.
ZPUOOD člen 17, 18. ZFPPIPP člen 441, 442. ZIZ člen 15, 15/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - prenehanje dolžnika - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbeniki - odločba Ustavnega sodišča
Od 17. 11. 2011 aktivni družbeniki pravnih oseb, izbrisanih po tem datumu, za njihove obveznosti ne odgovarjajo več. Pri tem ni pomembno, ali gre za obveznosti pravnih oseb, proti katerim so upniki pred izbrisom že pridobili pravnomočno odločbo o poplačilu obveznosti (ali proti katerim so sprožili ustrezne postopke za pridobitev take odločbe ali pa takih postopkov še niti začeli niso). Odločilen je samo datum prenehanja pravne osebe, pri gospodarskih družbah torej datum njenega izbrisa iz sodnega registra.
Bistveni kršitvi iz 14. in 15. točke 339. člena ZPP predstavljata kršitvi, ki se nanašata na odločilne razloge sodbe oziroma odločilna dejstva (nasprotje med temi dejstvi), ne pa na napake, pomanjkljivosti oziroma nasprotja, ki sama po sebi ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe v celoti. Tudi utemeljeni revizijski ugovori, ki se nanašajo na le enega od elementov odškodninskega delikta (v konkretni zadevi vprašanje vzročne zveze), sami po sebi, ob ugotovitvah, da ne obstajajo drugi elementi odškodninske obveznosti, ne bi mogli vplivati na zakonitost končne odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Že če eden od elementov odškodninskega delikta ni podan, ni mogoče govoriti o odškodninski obveznosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - poslovni razlog - večje število delavcev - dolžnost obveščanja - program razreševanja presežnih delavcev
Tožena stranka relevantnih podatkov v zvezi z odpovedjo večjemu številu delavcev zaradi začetka stečajnega postopka ni posredovala sindikatom pri delodajalcu in zavodu za zaposlovanje niti se s sindikati pri delodajalcu ni posvetovala o možnih načinih za preprečitev in omilitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic. To pa posledično pomeni, da ni izpolnila niti tistih obveznosti, ki jasno in nedvoumno izhajajo iz drugega odstavka 103. člena ZDR. Že na podlagi take ugotovitve je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Pri presoji, ali je mogoče nadaljevati delovno razmerje, je treba upoštevati vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank. "Vse okoliščine" se nanašajo zlasti na naravo, težo in posledice kršitve, v zvezi s presojo "interesov obeh pogodbenih strank" pa je pomembno zlasti medsebojno zaupanje oziroma kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje strank. V nekaterih primerih je že narava ali teža dejanja oziroma teža posledic kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti takšna, da lahko privede do (popolne) izgube zaupanja in s tem možnosti nadaljevanja delovnega razmerja.
starostna pokojnina - pravica do starostne pokojnine - odmera starostne pokojnine - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba
Glede na ugotovitve sodišča, da je poleg izpolnitve pogoja starosti in zavarovalne oziroma pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogoj tudi prenehanje zavarovanja (člen 156 in 157 ZPIZ-1), ki je v primeru delovnega razmerja zavarovanca vezano na prenehanje le-tega, ki je tožnici prenehalo s 30. 12. 2010, je sodišče utemeljeno štelo, da je bilo potrebno za odločitev o tožničini pravici do starostne pokojnine upoštevati pravne podlage, veljavne 30. 12. 2010, torej tudi ob upoštevanju določb sporazuma s Srbijo, ki je stopil v veljavo s 1. 11. 2010, glede na to, da je tožnica del zavarovalne oziroma pokojninske dobe dopolnila pri nosilcu zavarovanja v Republiki Srbiji.
ZStk člen 7, 7/1, 7/3. URS člen 77, 77/2. ZDSS-1 člen 6, 23, 23/2, 48, 48/1.
kolektivni delovni spor – stavka – zakonitost stavke - procesna predpostavka - dejavnost posebnega družbenega pomena - minimum delovnega procesa - kolektivna pogodba
Nesporazumi oziroma napačno razumevanje nasprotnega udeleženca le ob začetku stavke, še to le v kratkem časovnem obdobju (štiri ure), nimajo in ne morejo imeti take teže, da bi povzročili nezakonitost izvedene stavke.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006189
ZPIZ-1 člen 68. ZPP člen 360. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 20. Administrativni dogovor o izvajanju sporazuma o socialnem zavarovanju med državama člen 12, 12/3.
pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - sorazmerni del pokojnine - seštevanje zavarovalnih dob - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obravnavanje pritožbenih navedb - odgovor na pritožbene navedbe
O navedbah pritožbe glede opredelitve spornega obdobja (kot zavarovalne dobe ali ne), ki so za odločitev odločilnega pomena, ni razlogov, kar lahko vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – utemeljenost odpovednega razloga - teža kršitve - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tudi v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je utemeljen razlog za odpoved v smislu drugega odstavka 88. člena ZDR podan le v primeru kršitve, ki upoštevaje tudi predhodno pisno opozorilo onemogoča nadaljevanje pogodbenega delovnega razmerja. Zgolj ugotovitev ponovne kršitve sama zase ne dokazuje, da gre za resen in utemeljen razlog, zaradi katerega delovnega razmerja ni več mogoče nadaljevati. Treba je upoštevati tudi druge okoliščine v zvezi z delavčevim delom in kršitvijo. Vsako ravnanje delavca, ki odstopa od običajno pričakovanih ravnanj in ga je mogoče razčistiti v okviru delovnih kontaktov, še ne pomeni kršitve, ki bi pogojevala odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - ugotovitev razloga za odpoved – meje revizijskega preizkusa
Subjektivni rok za odpoved začne teči, ko se delodajalec seznani z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo le-te. Gre za dejanske ugotovitve, ki ne morejo biti predmet revizijske presoje.
denarna socialna pomoč - reformatio in peius - očitna kršitev materialnega predpisa
Razlog za razveljavitev prvostopenjske odločbe tožene stranke po nadzorstveni pravici iz drugega odstavka 274. člena ZUP (če je bil očitno prekršen materialni predpis) ni bil podan in posledično tudi niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo odločbe v škodo pritožnice iz drugega odstavka 253. člen ZUP.