ZDR člen 81, 81/2, 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dokazno breme - utemeljenost razloga
Glede na določbo drugega odstavka 81. člena ZDR, da lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog za odpoved, ob ugotovitvi, da utemeljen razlog ne obstaja, oziroma da ga delodajalec ni dokazal, odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti zakonita.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZMZPP člen 101, 101/3.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba srbskega sodišča identiteta stranke v postopku - obstoj vzajemnosti
Zavezanec v postopku priznanja tuje sodne odločbe je lahko samo oseba, zoper katero je tekel postopek, v katerem je bila izdana sodna odločba, katere priznanje se zahteva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007178
ZKP člen 258, 371, 371/2, 372, 372-5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev drugega izvedenca - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je postavilo novo izvedenko psihiatrične stroke, saj je ocenilo izvedensko mnenje prvo postavljene izvedenke za neprepričljivo, predvsem pa neskladno z ostalimi že izvedenimi dokazi. Navedene pomanjkljivosti oziroma neskladnosti prvega izvedenskega mnenja, so bile v izvedenskem mnenju nove izvedenke odpravljene; to izvedensko mnenje je zato sodišče ocenilo kot verodostojno, sprejemljivo in prepričljivo ter je zato povsem upravičeno zavrnilo dokazni predlog obrambe za postavitev novega, tretjega izvedenca psihiatrične stroke, s pomočjo katerega naj bi se odpravilo razlike med obema izvedenskima mnenjema.
Tožnik izrecno izpodbija odločitev o pravdnih stroških, ki naj bi bili odmerjeni napačno. V tem delu revizija ni dovoljena, kajti odločitev o stroških je sklep, revizija zoper sklep pa je po 384. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoljena samo v izjemnih primerih. Lahko bi šlo za dovoljenost revizije po prvem odstavku 384. člena ZPP, če bi stranka izpodbijala sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Odločitev o stroških po ustaljeni sodni praksi ni tak sklep, zato ga tudi ni dopustno izpodbijati z revizijo.
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS je v primeru, ko je že obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje natančna in izčrpna, višje sodišče pa tem razlogom pritrjuje, standard obrazloženosti drugostopenjske sodbe nižji od standarda, ki velja za sodbo sodišča prve stopnje. Kadar sodišče druge stopnje sprejme dokazano oceno sodišča prve stopnje in iz nje izpeljane ugotovitve o odločilnih dejstvih, ni nujno, da ponovi vse dokazne argumente, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje. Dovolj je, da iz razlogov sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da se je s pritožbenimi ugovori seznanilo in da jih ni enostavno prezrlo.
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljiva z njeno naravo in namenom.
sposobnost biti stranka v postopku - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - agrarna skupnost - člani agrarne skupnosti - vrnitev premoženjskih pravic - denacionalizacija - vrnitev premoženja agrarni skupnosti - odškodnina - enako varstvo pravic - kontradiktornost - pravica do udeležbe v postopku - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - denacionalizacijski zavezanec - vezanost sodišča na upravni akt - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - pravdni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dovoljenost revizije zoper sklep - zavrženje revizije - vmesna sodba
Okoliščina, da so materialnopravni upravičenci za vrnitev premoženjskih pravic člani agrarne skupnosti, in ne agrarna skupnost, ki ni pravna oseba (2. in 8. člen ZPVAS), ne ovira podelitve sposobnosti biti stranka, saj je ta institut namenjen premostitvi siceršnjega neobstoja pravne sposobnosti določene oblike združevanja v konkretni pravdi (tretji odstavek 76. člena ZPP). Ker revidentka ni uspela izkazati kršitev v zvezi s tožničino (podeljeno) sposobnostjo biti stranka, je predmet presoje v konkretnem primeru stvarna legitimacija njenih članov.
Osebi, ki v določenem postopku ni bila stranka in ni imela možnosti sodelovati, rezultat tega postopka (razen v izjemnih primerih) ne sme iti v škodo.
Ker se pravnomočnost nanaša samo na odločitve v izreku odločbe, rešitev predhodnega vprašanja ne postane pravnomočna, temveč ima pravni učinek samo v zadevi, v kateri je bilo vprašanje rešeno.
Sodišče druge stopnje je pravilno izpostavilo, da tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje po ugovoru tožencev ni dokazala utemeljenih razlogov, zakaj v obdobju, ko je bilo še plačano skladiščenje odpeljanih stvari, torej v prvih štirinajstih dneh po deložaciji, ni dvignila opreme in dokumentacije, s čimer bi lahko bistveno zmanjšala škodo.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da tožeča stranka po ugovorih tožencev, s katerimi sta procesno dokazno breme prevalila nazaj na tožnico, ni opredelila, katere stvari so bile odpeljane, katere stvari so ji bile vrnjene, kolikšna je bila starost in vrednost teh stvari. Pravilno sta obe sodišči opozorili, da bi morala tožeča stranka glede na ugovore tožencev svoje tožbene navedbe nadgraditi tako, da bi natančno opredelila, kakšne prihodke bi glede na konkretne okoliščine lahko ustvarila, če škodnega dogodka ne bi bilo. Po oceni Vrhovnega sodišča je tako postopkovno in materialnopravno pravilen končni sklep, da tožeča stranka dokaznega bremena ni zmogla.
ZPP člen 154, 154/1. ZDT-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodna poravnava - izvršitev sodne poravnave - odlog izvršitve - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti - - vodenje postopka v javnem interesu - stroški postopka - uspeh v pravdi - stroški postopka v breme državnega tožilca
Načelo odvisnosti stroškovne odločitve od uspeha v postopku ureja razporeditev finančnega bremena pravdanja med pravdni stranki, ki sta s svojimi procesnimi aktivnostmi stroške tudi povzročili, ne ureja pa stroškovnih posledic, ki jih trpijo stranke zaradi procesnih aktivnosti morebitnih drugih udeležencev postopka. Zaveze državnemu tožilcu, da mora povrniti strankam postopka stroške, ki jim jih je povzročil z vložitvijo neutemeljene ali nedovoljene zahteve za varstvo zakonitosti, torej ni mogoče izpeljati iz določb 154. člena ZPP. Tudi posebne določbe, po kateri bi moral vrhovni državni tožilec, čigar zahteva je zavržena ali zavrnjena, strankam postopka povrniti stroške odgovora na zahtevo, ZPP nima.
ZUS-1 člen 34, 34/2. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 142, 142/1, 142/3, 142/2.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - fikcija vročitve - delno plačilo sodne takse - domneva umika tožbe
Plačilo sodne takse je procesna predpostavka, ki je izpolnjena le, če je sodna taksa plačana v celoti. Delno plačilo (ne glede na to, kolikšen del sodne takse je plačan) ne omogoča meritornega odločanja sodišča. ZPP namreč nima določb o delnem plačilu sodne takse, kar pomeni, da njeno (ne)plačilo obravnava kot enoten pojem oziroma kot nedeljivo obveznost.
Ker je bila sodba sodišča prve stopnje, zoper katero je bila revizija vložena, stranki oziroma njenemu pooblaščencu vročena 7. 7. 2014, pooblastilo za revizijo, ki datira iz časa pred nastankom pravice do vložitve revizije, torej ni novo pooblastilo iz drugega odstavka 95. člena ZPP.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper (2003).
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - višina odškodnine - vrednotenje nepremičnin - stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - izjemno ugodna lokacija
Območja t.i. „izjemno ugodnih lokacij“, ki so poimensko določena v 12. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper, se uporabljajo za namen določitve višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in njegove odmere na teh območjih (tj. za vrednotenje nadomestila), ne pa tudi za druge namene, na primer za določanje vrednosti nepremičnin (tj. za vrednotenje nepremičnin).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sprememba prebivališča pravdne stranke med postopkom
Zgolj dejstvo, da se toženčevo stalno prebivališče po spremembi ne nahaja več na območju stvarno in krajevno pristojnega sodišča, brez obstoja drugih posebnih okoliščin ne more biti razlog za prenos pristojnosti.
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0017073
ZKZ člen 2.
promet s kmetijskimi zemljišči - prodajna pogodba - odobritev pravnega posla - pojem kmetijskega zemljišča - formalni pogoji za pridobitev statusa kmetijskega zemljišča - načelno pravno mnenje - sodna praksa - napake volje - zmota o lastni volji
Zmotni sta stališči sodišč prve in druge stopnje, da zemljišče, ki ga toženec prodaja, ne izpolnjuje pogojev po 2. členu ZKZ in tako ni kmetijsko. Ni namreč pravilen sklep, da formalni pogoj iz 2. člena ZKZ (da je zemljišče kmetijsko, če je s prostorskimi akti lokalnih skupnosti opredeljeno kot kmetijsko) ne more prevladati nad pogojem, da je zemljišče tudi dejansko primerno za kmetijsko obdelavo. Takšno stališče bi omogočilo lastniku, da bi kmetijsko zemljišče s črno gradnjo onesposobil za kmetijsko obdelavo in se tako izognil uporabi prisilnih določb ZKZ o prodaji kmetijskih zemljišč.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007185
ZKP člen 285b, 285b/1, 285c, 285č, 371, 371/2. KZ-1 člen 51, 51/2, 173, 173/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – narok za izrek kazenske sankcije - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - zakonski znak kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Ker je zagovornica predlagala, da se na naroku za izrek kazenske sankcije izvedejo dokazi, ki bi potrdili okoliščino, ki v primeru storitve kaznivega dejanja, ki se očita obsojencu, sploh ne more pomeniti okoliščine, ki bi bila relevantna za odmero kazni, sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga ni kršilo zakona. Če je namreč posamezna okoliščina hkrati konstitutivni znak kaznivega dejanja, sodišče praviloma te okoliščine ne sme upoštevati kot obteževalne ali olajševalne okoliščine.
povrnitev škode - odgovornost - ravnanje oškodovanca - vožnja z vinjenim voznikom - uporaba varnostnega pasu - skrbnost povprečnega človeka - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - vinjenost sopotnika - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - telesne bolečine
Ker se je tožnik peljal z močno vinjenim voznikom, ki je povzročil prometno nesrečo, v kateri je bil tožnik kot sopotnik telesno poškodovan, pri tem pa je bil tožnik tudi sam hudo vinjen (v to stanje se je spravil sam s svojimi ravnanji) in se zaradi zmanjšane možnosti razsojanja ni zavedal nevarnosti take vožnje, je 25 % soprispeval k nastalim posledicam prometne nezgode. Od povprečno skrbnega človeka je namreč mogoče pričakovati, da bo presodil, ali je vožnja z drugim voznikom varna. Če si možnost tovrstne presoje zmanjša (ali celo popolnoma odvzame) sam (npr. s tem, da je pod tako močnim vplivom alkohola, da ne more presoditi, če bi bil trezen pa bi lahko, ali je voznik, s katerim se namerava peljati, tako močno vinjen, da je vožnja z njim nevarna), uporaba določbe tretjega odstavka 153. člena OZ (oziroma tretjega odstavka 177. člena ZOR) ni izključena.
Presoja odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zakonska ureditev overitve podpisa na zasebni listini (64. člen ZN) ne zajema obveznosti notificiranja neposredno zaznanih dejstev (konkretno ponovljene overitve).
usmeritev v posebni program vzgoje in izobraževanja - začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda - ugoditev pritožbi - izdaja začasne odredbe
V obravnavani zadevi je nastanek težko popravljive škode kot verjeten izkazan. Prav tako je izkazano, da je začasna ureditev stanja, to je, da tožnik do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu ostaja v dosedanjem izobraževalnem programu potrebna, saj bi v tem programu ostal, če bi bila izpodbijana odločba odpravljena. Vrhovno sodišče namreč meni, da v primeru, da bo tožnikovi tožbi ugodeno in bo pravnomočno odločeno, da se ponovno vključi v navedeni izobraževalni program, njegovo nadaljnje šolanje v takem programu ravno zaradi morebitne tožnikove preusmeritve v program po izpodbijani odločbi, čeprav ne formalno, pač pa dejansko otežkočeno, če ne celo onemogočeno.
ZPP člen 7, 212, 214, 377. ZOR člen 99, 567. ZFPPIPP člen 207, 207/2, 301, 301/1, 301/2, 302, 374, 374/1, 374/2.
dopuščena revizija - najemna pogodba - obseg odpovedi najemne pogodbe - razlaga pogodbe - ugotavljanje dejstev v pritožbenem postopku - dovoljenost revizije - začetek stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka po vložitvi revizije - priznanje terjatve v stečajnem postopku - pravni interes za revizijo - pravica do revizije - zavrženje revizije
Toženka je s priznanjem terjatve v stečaju (naknadno) izgubila tako pravico do revizije kot tudi pravni interes zanjo (prvi in drugi odstavek 374. člena ZPP).
V obravnavani zadevi ne gre za primer iz 215. člena ZPP, saj je sodišče višino odškodnine ugotavljalo v dokaznem postopku, pri čemer je višino prihodka kmetije v spornem obdobju ugotavljalo s pomočjo izvedenca kmetijske stroke, ki ga je predlagala tožnica. Sodišče v skladu s prvim odstavkom 216. člena ZPP o višini odškodnine namreč odloči po prostem preudarku, če ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, pa se višina zneska ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Vendar pa mora sodišče, če je višino odškodnine brez večjih težav mogoče ugotoviti s pomočjo dokazovanja, izvesti in oceniti razpoložljive dokaze in pooblastila iz 216. člena ZPP ne sme uporabiti.
dovoljenost revizije - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - višina odškodnine - navadno sosporništvo - vmesna sodba - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnice so navadne sospornice, saj zahtevajo plačilo odškodnine vsaka zase in vsak od zahtevkov lahko deli ločeno pravno usodo. Vrednost spornega predmeta, od katere je odvisna pravica do revizije, se ugotavlja po drugem odstavku 41. člena ZPP, to je za vsako tožnico posebej.