ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZZdrS člen 10, 33, 34, 38. Pravilnik o zdravniških licencah člen 9, 9/6.
zavrženje revizije - podelitev licence na področju splošne medicine - opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti - zelo hude posledice - posledice, ki niso zelo hude - niso neposredne posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
V obravnavani zadevi je predmet izpodbijana odločba, s katero je bilo revidentki naloženo opravljanje preizkusa usposobljenosti kot pogoja za podelitev licence na področju splošne medicine (specialist). Posledice izpodbijanega akta, ki jih revidentka zatrjuje, po presoji Vrhovnega sodišča niso zelo hude posledice v smislu pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ji izpodbijani akt le začasno, dokler ne opravi preizkusa strokovne usposobljenosti, onemogoča samostojno opravljanje specialistične zdravstvene dejavnosti, ob tem pa revidentka sama navaja, da je zaposlena v zdravstvu, na delu, za katero se specializacija ne zahteva, torej se ji zaradi izpodbijanega akta njen (socialno-ekonomski) položaj ne poslabšuje.
Sodišče prve stopnje je ob presojanju pravno relevantnega dejstva, uvodoma zgolj ugotovilo, da tega dejstva obsojenec v izjavi, ki jo je v predkazenskem postopku dal policiji, ni omenil. Te gole ugotovitve sodišča, ki jo sodišče sme uporabiti za presojo verodostojnosti zagovora obdolženca, pa ni moč razlagati v smislu, da je sodišče s tem sodbo oprlo na uradni zaznamek o izjavi osumljenca, oziroma da je na podlagi uradnega zaznamka ugotovilo pravno relevantno dejstvo.
STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017083
ZPP člen 339, 339/2-8.
dopuščena revizija - prodaja kmetijskega zemljišča - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - oblikovalni tožbeni zahtevek - istovetnost primarnega in podrejenega tožbenega zahtevka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku
S primarnim zahtevkom tožnik zahteva ugotovitev ničnosti sklenjene prodajne pogodbe med tožencema, s podrejenim oblikovalnim zahtevkom pa zahteva razveljavitev te pogodbe. Gre za dve različni obliki neveljavnosti, za kateri je tudi predpisan različen način uveljavljanja. Zahtevka se razlikujeta tudi v krogu oseb, ki ga lahko uveljavljajo, poleg tega zahtevek za razveljavitev pravnega posla zastara, ničnostni zahtevek pa ne. Revident utemeljeno opozarja, da mu je sodišče druge stopnje s tem, ko je napačno odločilo, da je bilo o primarnem zahtevku že pravnomočno razsojeno, onemogočilo obravnavanje pred sodiščem. Vrhovno sodišče je tako odločilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je reviziji ugodilo in na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017113
ZPP člen 319. ZTSPOZ člen 55, 55/3.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - renta - nova škoda - zavarovalna vsota - višina zavarovalne vsote - izčrpanost zavarovalne vsote - objektivne meje pravnomočnosti - valorizacija zavarovalne vsote
V tem postopku je sodišče odločalo o tožnikovem zahtevku za plačilo odškodnine za novo nastalo škodo, to je za škodo, ki izvira iz prometne nesreče, vendar s prejšnjim zahtevkom, o katerem je sodišče že pravnomočno odločilo, ni bila zajeta. Glede na že prisojeno odškodnino se je sodišče moralo ukvarjati tudi z vprašanjem, ali je bila z dosedanjim izplačilom odškodnine zavarovalna vsota že izčrpana.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 418, 418/3.
dovoljenost revizije - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - vračilo obresti - obrestna mera - predpis, veljaven v času izdaje odločbe - prepoved retroaktivnosti - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena, če je pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa.
UPRAVNI SPOR - IZVRŠILNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014825
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 77. ZPP člen 339, 339/2-14.
inšpekcijski ukrep - pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe - tožba zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe - upravni akt - sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev - dovoljen upravni spor
Sklep o zavrženju pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato je zoper tak sklep upravni spor dovoljen.
dovoljenost revizije - javni razpisi - vrednosti kriterij - navedba vrednosti spora v uvodu revizije - zavrženje revizije - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker gre v obravnavani zadevi za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili za pridobitev nepovratnih sredstev, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in proračuna RS, to ni spor v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Zato tudi v uvodu revizije navedena vrednost spornega predmeta ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dopuščena revizija - stečaj dolžnika - izbris družbe iz sodnega registra - poroštvo - odgovornost poroka za obveznosti izbrisane družbe
Ključna revizijska teza, da porok odgovarja za obveznosti dolžnika – gospodarske družbe, nad katero je bil uveden stečaj, le do zaključka stečajnega postopka, ne pa tudi po njegovem zaključku, kar naj bi izhajalo iz določbe 1004. člena ZOR, je materialnopravno zmotna. S prenehanjem družbe kot glavnega dolžnika zaradi stečaja ni prenehala tudi njena obveznost, pač pa ta obstaja še naprej, zaradi česar ni ovire, da se porok ne bi mogel zavezati k odplačilu obveznosti glavnega dolžnika celo še potem, ko je ta že izbrisan iz sodnega registra.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007186
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 445. KZ člen 252.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - obvestilo o seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - pranje denarja
Kaznivo dejanje velike tatvine je bilo dokončano s trenutkom, ko so bili z uspešnim vdorom v bančno aplikacijo NLB iz TRR oškodovanca nakazani zneski na račun obsojenca in njegove matere. S tem trenutkom so namreč neznani storilci s tem negotovinskim denarjem že razpolagali in njihovo ravnanje, ko so tako pridobljene zneske prilaščenega denarja nakazali na omenjena računa obsojenca in njegove matere, je bilo že ravnanje v okviru zakrivanja izvora tega denarja.
Ob ugotovitvi, da je nasprotni udeleženec zaradi pomote sodišča dvakrat plačal sodno takso po istem plačilnem nalogu, zato je napačna ugotovitev, da sodne takse za pritožbo ni plačal in se tudi odločitev, da se posledično pritožba šteje za umaknjeno.
ZPP člen 8, 112, 112/2, 339, 339/2-8. ZIZ člen 15.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - načelo proste presoje dokazov - dokazna sredstva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Načelo proste presoje dokazov strankam omogoča, da tudi pravočasnost poslanih vlog dokazujejo z vsemi dokaznimi sredstvi. To načelo velja tudi v izvršilnem postopku, torej tudi za dokazovanje pravočasnosti vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi. Sodišče bi se zato moralo opredeliti tudi do uradnega zaznamka uslužbenke sodišča z dne 10. 1. 2013, iz katerega izhaja, da se nanaša na vprašanje, ki je bistveno za odločitev v tej zadevi, to je na pravočasno vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZDavP-2 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158/4.
ugovor tretjega v davčni izvršbi - sklep o napotitvi na pravdo - tožba na nedopustnost davčne izvršbe - upravni akt - procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep, s katerim je prvostopenjski davčni organ zavrnil pritožničin ugovor, ki ga je vložila kot tretja oseba zoper sklep o davčni izvršbi, ter napotil pritožnico, da vloži pri sodišču tožbo na ugotovitev lastninske pravice na predmetu davčne izvršbe, ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Izpodbijani sklep tudi ni akt, ki se v upravnem sporu lahko izpodbija na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek davčne izvršbe ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Zato je treba tožbo v upravnem sporu zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
SPZ člen 213, 213/1, 215, 215/2, 226. ZOR člen 99.
stvarna služnost - neprava (osebna) služnost - pogodba o uporabi - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo
Ob za Vrhovno sodišče zavezujočem dejanskem izhodišču, da ni bila dogovorjena (ne »prava« in ne neprava) služnost in na njem temelječi materialnopravno pravilni razlagi sporne pogodbene določbe, je nepomembno, ali je neprava služnost nekaj drugega ali nekaj manj od »prave« služnosti.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Dokazovanje z novim (tretjim) izvedencem ni potrebno, kadar sodišče zaključi, da sta izvid in mnenje enega izvedenca popolna in v skladu z dejanskimi okoliščinami, potrjenimi z ostalimi podatki kazenskega spisa. Le če je zaradi ugotovljenih nasprotij med dvema izvedencema podan dvom v pravilnost obeh, je sodišče ugotovljena nasprotja dolžno odpraviti z angažiranjem novega izvedenca.
Tožnik si zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta glede podrejenega tožbenega zahtevka ni zagotovil pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o tem (edinem še aktualnem) zahtevku, zaradi česar je Vrhovno sodišče nedovoljeno revizijo zavrglo.
lastninska pravica - priposestvovanje - priposestvovalna doba pravnih prednikov
Sporno zemljišče ni bilo predmet pravnega posla, sklenjenega med tožnikom in E. L., se revizija neutemeljeno sklicuje na trditve, da sta to zemljišče priposestvovala že E. L. in pred njim njegova mati. Vprašanje morebitnega priposestvovanja spornega zemljišča s strani E. L., bi bilo pravno pomembno le, če bi se v dokaznem postopku izkazalo, da je ta na tožnika prenesel svoje morebitne pravice na tem zemljišču; če temu ni tako, potem ni pomembno, ali ga je ta (oziroma pred njim njegova mati) pred tem priposestvoval, saj glede tega zemljišča ni tožnikov pravni prednik.
ZIZ člen 15, 38, 38/7, 38/8. ZPP člen 367a, 378, 391, 391/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - povrnitev stroškov postopka - stroški upnika - nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev stroškov postopka - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka - rok - subjektivni kriterij - objektivni kriterij - izračun stroški postopka po obračunu izvršitelja - razlaga zakona
V skladu s sedmim odstavkom 38. člena ZIZ je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, ne pa kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. Pri tem pa je treba pri presoji pravočasnosti upnikove priglasitve izvršilnih stroškov glede razlage subjektivnega roka (beseda „takoj“ je pravni standard) upoštevati okoliščine konkretnega primera.
V predmetni zadevi sta nižji sodišči pravilno zaključili, da upnik izvršilnih stroškov ni priglasil v zakonsko določenem subjektivnem roku in je njegova priglasitev prepozna, saj je za stroške v prvem primeru izvedel eno leto in dva meseca pred priglasitvijo, v drugem primeru pa več kot pet mesecev pred priglasitvijo. Takšna priglasitev stroškov tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni pravočasna v smislu sedmega odstavka 38. člena ZIZ. Če je višina stroškov znana že veliko prej, preden je upnik zahteval njihovo povračilo, kot je to v konkretnem primeru (eno leto in dva meseca oziroma pet mesecev), zahteva ne more uspeti s sklicevanjem na objektivni tridesetdnevni rok po končanju postopka.
ZST-1 člen 6. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
neplačilo sodne takse za revizijo - plačilo sodne takse na račun nepristojnega sodišča - očitna pomota pri plačilu sodne takse - obvestitev pristojnega sodišča - predložitev dokazila o plačilu sodne takse - domneva umika revizije
Ker prvostopenjsko sodišče s podatkom o plačilu sodne takse ob izdaji izpodbijanega sklepa ni bilo seznanjeno, samo (ne da bi o tem imelo kakršen koli indic) pa tudi ni dolžno poizvedovati, če je stranka pomotoma sodno takso plačala na kakšno drugo sodišče v državi, je neutemeljen pritožbeni ugovor, da bi moralo prvostopenjsko sodišče pri odločanju o umiku revizije upoštevati, da je bila sodna taksa pravočasno plačana, a zaradi očitne pomote na prehodni račun nepristojnega sodišča.