določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - izključna pristojnost v stečajnem postopku
Dejstvo, da je sedež družbe, katere poslovni deleži so predmet spora v obravnavani zadevi, v Ljubljani, ne pomeni samo po sebi, da bo izvedba dokazov zaradi tega tam lažja ali bistveno cenejša. Predlagani so namreč skoraj izključno listinski dokazi, ki so že priloženi vlogam.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izključitev krivdne odgovornosti - zdravstveno stanje delavca - depresija
Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je vsaka oblika krivde delavca. Ob ugotovitvi sodišča, da je bil tožnik v takem psihičnem stanju, da si zaradi strahu pred napakami ni mogel pomagati drugače, kot da stroj ustavlja in na njem v več nočnih izmenah za dalj časa prekinja z delom, mu za očitane kršitve ni mogoče očitati nobene oblike krivde oziroma subjektivne odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002657
ZIZ člen 62, 62/2, 239, 256, 256/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - zavarovanje terjatve - prehodna odredba - postopek po pravnomočnosti sklepa o ugovoru
Drugi odstavek 256. člena ZIZ je posebna določba o pristojnosti sodišča za odločanje v primeru zavarovanja s predhodno odredbo, kadar je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, razveljavljen, postopek pa se po pravnomočnosti sklepa o razveljavitvi nadaljuje v pravdnem postopku. Zato ni pravilno stališče Okrajnega sodišča v Ljubljani, da je v obravnavani zadevi uporabljiv 239. člen ZIZ, ki odkazuje na smiselno uporabo določb o izvršbi.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za škodo, ki jo je povzročil delovni stroj med premikanjem, glede na določila splošnih pogojev PG-odg/99-12 podano zavarovalno kritje po polici za zavarovanje splošne odgovornosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - storilka kaznivega dejanja zoper sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - dvom v nepristranskost sodišča - manjše sodišče - objektivna nepristranskost
Ob dejstvu, da je sodišče, ki je pristojno odločati v zadevi, majhno in so zato sodno osebje in sodniki v večji meri medsebojno povezani, bi lahko nadaljnje okoliščine, ki se kažejo v razmerju pravdnih strank do sodišča, utegnile omajati dvom v objektivno nepristranskost sodišča - ena od strank je namreč upokojena dolgoletna delavka sodišča, druga pa obsojena v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, storjeno zoper enega od sodnikov tega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017337
ZPP člen 339, 339/2-12, 367b, 367b/4, 367b/6. OZ člen 92, 440. ZNP člen 7.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženca nista
definirala pomembnega pravnega vprašanja, niti nista navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Toženca se sicer sklicujeta na obrazložitev sodbe VS RS II Ips 184/2011 v predhodni zadevi med tožnikom in drugim tožencem, vendar v tem delu, poleg tega, da ni definirano pomembno pravno vprašanje, ni pojasnjeno, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito oziroma kako bi upoštevanje teh stališč privedlo do drugačne odločitve v tej zadevi.
Tak predlog torej ne zadosti četrtemu odstavku 367.b člena ZPP,
zato ga je moralo Vrhovno sodišče zavreči (šesti odstavek 367.b člena ZPP).
dopuščena revizija - komisijska pogodba - prodaja motornega vozila - navidezna pogodba - prodaja ukradenega motornega vozila - odgovornost za pravne napake - pasivna legitimacija
Pri presoji navideznosti sklenjene komisijske pogodbe sta pomembni okoliščini plačilo provizije in prevzem rizika. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da je bila provizija dogovorjena. Glede prevzema rizika pa je pomembno, da se po prvem odstavku 788. člena OZ komisionar s komisijsko pogodbo ne zavezuje le, da bo za komitenta našel kupca, temveč da bo za plačilo v svojem imenu in na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent. Iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja, da je bil komisonar na pogodbah naveden le zato, da bila tožeča stranka oproščena plačila davka na motorna vozila. Prav nasprotno, komisionar je pri prodaji vozila aktivno sodeloval. Pravdni stranki sta predmetno vozilo peljali v S. h komisionarju, ki je s tožencem kot komitentom sklenil komisijsko pogodbo in nato s tožnico pogodbo o prodaji vozila, tožnici je izstavil račun, opravil je prepis vozila in tudi preveril, ali je vozilo morebiti v evidenci ukradenih vozil navedeno kot ukradeno. Tako je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da vse navedene okoliščine kažejo na to, da je komisionar, ki se ukvarja z dejavnostjo prodaje avtomobilov, za toženca izvedel prodajo vozila.
ZKZ člen 4, 475, 23. ZVGLD člen 29, 57, 57/2, 57/3. ZSKZ člen 14.
dopuščena revizija - družbena lastnina - lastninjenje - društva - lovska družina - premoženje lovske družine - kmetijska zemljišča - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice
Zaradi svoje dvojne narave so lovske družine lahko na nepremičninah pridobivale tudi lastninsko pravico. Oblika lastnine na posameznem delu premoženja lovske družine je odvisna od tega, kakšno obliko lastnine je takratna pravna ureditev dopuščala glede na status pravne osebe in glede na vrsto premoženja.
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato so bila kmetijska zemljišča lahko le v družbeni lastnini. Zato ni pomembno, ali je lovska družina takšno zemljišče pridobila odplačno ali neodplačno, ali je njihov singularni pravni prednik na tem zemljišču imel lastninsko pravico ali pravico uporab, in ali je bila po prenosu na kmetijskem zemljišču na lovsko družino vpisana lastninska pravica ali pravica uporabe. V vsakem primeru je po prenosu na lovsko družino kmetijsko zemljišče prešlo v družbeno lastnino, ker je ta zemljišča lovska družina lahko pridobivala le kot kmetijska organizacija. Toženka torej v času uveljavitve ZSKZ na nepremičninah ni imela lastninske pravice, saj lovske družine niso organizacije, za katere je zakon predvidel izjemo pri lastninjenju kmetijskih zemljišč.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - opis kaznivega dejanja – begosumnost - neogibnost pripora - presoja pritožbenih navedb
Skladno z drugim odstavkom 202. člena ZKP mora biti v odločbi o odreditvi pripora kaznivo dejanje, katerega je obdolženec utemeljeno osumljen, konkretizirano v tolikšni meri, da je iz njegovega opisa jasno razvidno, katero je tisto obdolženčevo ravnanje, ki vsebuje zakonske znake kaznivega dejanja - te določbe ni mogoče razlagati tako, da bi moral biti opis kaznivega dejanja tako vsebinsko dovršen in slogovno formuliran kot npr. v izreku sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017360
ZDKG člen 1, 2, 2/1, 5, 7, 7-1, 21, 21/2, 24. ZKZ člen 18, 19, 20. OZ člen 90.
neveljavnost pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - dedovanje - dedni delež - razpolaganje z dednim deležem - zaščitena kmetija - razpolaganje z zaščiteno kmetijo - smiselna uporaba ZDKG - namen obdelovanja kmetije - odobritev pravnega posla - konvalidacija
Pogodbeno razpolaganje lastnika z zaščiteno kmetijo je glede izbire nasprotne pogodbene stranke primerljivo z omejitvami, predpisanimi za oporočno razpolaganje z zaščiteno kmetijo, zato pride v poštev smiselna uporaba določb o oporočnem dedovanju. Drugače kot po določbah ZDKZ, lastnik zaščitene kmetije pri pogodbenem in oporočnem razpolaganju po ZDKG ni več omejen s pogoji, ki veljajo za izbiro dediča pri zakonitem dedovanju. Ko gre za izbiro sopogodbenika pri sklepanju pogodb iz 24. člena ZDKG oziroma oporočnega dediča, če gre za oporočno razpolaganje z zaščiteno kmetijo, je bistveno, da takšno razpolaganje vzpostavlja lastniški režim, ki je skladen z določbami ZDKG, zlasti pa z določbami prvega odstavka 2. člena, 5. člena in drugega odstavka 21. člena ZDKG.
ZKZ vsebuje specialno in kogentno zakonsko ureditev pravnoposlovnega
razpolaganja s kmetijskimi zemljišči. Tudi za te pravne posle pa velja splošna
opredelitev ničnosti, kot jo vsebuje OZ, vključno z določbami 90. člena OZ, ki ureja pogoje za konvalidacijo.
povrnitev škode - zdravniška napaka (medicinska napaka) - izvedenec - izvedensko mnenje - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravni standard - pravila znanosti in stroke
Tudi pravila znanosti in stroke imajo naravo prava, kadar so v funkciji normativne konkretizacije pravnega standarda. V zvezi z vprašanjem, kakšno je pravilo stroke glede predpisovanja zdravila proti strjevanju krvi, se je sodišče oprlo na mnenji izvedencev. Slednja sta sodišču posredovala pravila stroke, ki so pravnega značaja, sodišče pa je na ta način ovsebinilo pravni standard skrbnosti.
ZPP člen 46, 46/1, 67. ZS člen 105a, 105a/1, 105a/2.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti po odredbi predsednika višjega sodišča - sodni zaostanki - prenos krajevne pristojnosti
Stranka lahko potem ko je pristojnost za sojenje v pravdni zadevi na podlagi 105. a člena ZPP prenesena na drugo sodišče, uspe s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, če izkaže posebej tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da se bo postopek laže in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču.
STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODZ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017297
ZPP člen 367a, 367a/1. ODZ paragraf 418.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - solastnina - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje zakoncev - dedovanje - obseg zapuščine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko je odločilo, da je tožnica do 89/200 solastnica nepremičnine parc. št. 443/12 k.o. ... in obrazložilo, da je bil pokojni M. F. solastnik te nepremičnine do 111/2000, obenem pa zavrnilo vse pritožbene ugovore toženca z navedbo, da s to odločitvijo ni poseženo v njegov polovični solastninski delež na tej nepremičnini.
Sodišče si mora v skladu z 11. členom ZPP prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, vendar mora stranki omogočiti obravnavo njene dejanske teze, če so navedbe konkretizirane in sklepčne, dokazni predlogi pa substancirani in pravno relevantni, zatrjevana dejstva, katerih resničnost naj bi se z izvedenim dokazom preverila, pa niso pravno nepomembna.
Ni mogoče mimo dolžne skrbnosti zdravstvenih zavodov pri ravnanju z zdravstvenimi podatki, hrambi vseh dokumentov, vsebin oziroma gradiva, nastalega v sklopu zdravstvene obravnave pacienta, še posebej ko vsebujejo po eni strani občutljive osebne podatke po drugi strani pa za sodne in druge postopke pomembne dokaze, kot je v tem primeru. Vsaj v času, dokler ne potečejo zastaralni roki, je razumno pričakovati, da v tovrstnih zahtevnih in kompleksnih primerih poskrbijo tudi za ustrezno hrambo ključnih in bistvenih vsebin dokumentov in zapisov, torej hrambo, ki bo omogočala uporabnost in nespremenljivost vsebine dokumentov, na tehnično ustrezen način (z reprodukcijo v fizični ali digitalni obliki, ki zagotavlja avtentičnost, ali s hrambo v ustreznih prostorih ali na drug način zavarovano pred škodljivimi vpliv in podobno).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - strokovna sodelavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Tehten razlog za določitev drugega pristojnega pritožbenega sodišča je okoliščina, da je tožnica zaposlena kot višja pravosodna svetovalka na civilnem oddelku pristojnega višjega sodišča.
Res je sicer tudi poklicno skrbnost (skrbnost dobrega strokovnjaka v smislu določbe drugega odstavka 18. člena ZOR oziroma dobrega notarja) treba presojati ne le na abstraktni ravni temveč tudi na konkretni ravni, vendar pa pri tem ni mogoče zaobiti pravnih pravil in poklicnih standardov, ki predstavljajo temeljno podlago in meje vsakemu povprečno skrbnemu subjektu oziroma nosilcu poklicne dejavnosti. Merilo za presojo o tem, ali je profesionalna oseba ravnala s poklicno skrbnostjo, je tipično (običajno, pogosto), normalno ravnanje povprečnega strokovnjaka z istega področja.
Notarkino protipravno ravnanje ni predstavljalo tiste aktivnosti, ki bi jo lahko označili kot adekvaten pa tudi po namenu norme pravno priznan vzrok za nastalo posledico.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/4, 367a. ZIZ člen 10, 10/1.
revizija zoper odločbo, izdano v izvršilnem postopku - predlog za dopustitev revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laični predlog - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja stranka samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Upnica tega ni izkazala. Poleg tega določilo prvega odstavka 10. člena ZIZ izrecno izključuje revizijo kot izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja. Zaradi obeh navedenih razlogov revizija ni dovoljena, kar pomeni, da sodišče revizije ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP).
kršitev kazenskega zakona - varnostni ukrepi – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - objektivni pogoj za izrek varnostnega ukrepa
Ker gre pri prisilnih „psihiatričnih“ varnostnih ukrepih za hujši poseg v človekove pravice, kot pri drugih varnostnih ukrepih, je z novelo zakona opredeljena tudi ustavna podlaga, ki izrekanje ukrepa opravičuje, in sicer z ustavno kategorijo (zagotavljanja) „varnosti ljudi“, ki kot ustrezna in sorazmerna ustavna vrednota vključuje varstvo najpomembnejših (kazenskopravno varovanih) pravnih dobrin, kot vsebinske podlage za izrekanje prisilnega zdravljenja. Zato je sorazmernost takšnega posega podana le, če se novo dodani zakonski pogoj, da je ta varnostni ukrep mogoče izreči le v primeru storilca, ki je izvršil protipravno dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen najmanj enega leta zapora, tolmači kot posebni zakonski minimum.
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 367/4, 367a, 374, 377, 384.
dovoljenost revizije - sklep o zavrženju tožbe - spor za ugotovitev očetovstva - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Spori zaradi ugotovitve očetovstva spadajo med neocenljive, revizija pa ni izrecno dovoljena in tudi ne izrecno izključena. V skladu z določbo 367. člena ZPP, bi bila revizija proti sklepu o zavrženju tožbe dovoljena le v primeru, če bi jo v skladu s 367.a členom ZPP dopustilo sodišče. Tožnik ni predlagal dopustitve revizije. Vrhovno sodišče je zaradi tega revizijo zavrglo.