• Najdi
  • <<
  • <
  • 44
  • od 50
  • >
  • >>
  • 861.
    VSRS Sodba I Ips 10314/2012-194
    17.7.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2007144
    ZKP člen 154, 154/3, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1, 427. KZ-1 člen 263, 263/2.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - pogoji za uporabo ukrepa - razlogi o odločilnih dejstvih - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje
    O nezakonitem posredovanju ni mogoče govoriti v primeru, ko posameznik zakonito uradni osebi nekaj predlaga ali na podoben način zakonito deluje v okviru svojih pristojnosti in pooblastil. Za posredovanje v smislu določbe drugega odstavka 263. člena KZ-1 gre samo v tistih primerih, ko skušajo posamezniki izven okvira svojih formalnih pristojnosti in pooblastil pri uradnih osebah doseči neko nezakonito odločitev.
  • 862.
    VSRS Sklep I Up 217/2014
    17.7.2014
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS1014813
    ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 21, 21/3, 28, 28-3, 52, 52/1-1, 91, 91/2. ZUS-1 člen 77. ZPP člen 339, 339/2-14.
    mednarodna zaščita – spor polne jurisdikcije – priznanje statusa begunca – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu postopka -
    V postopkih za priznanje mednarodne zaščite temelji ugotavljanje dejanskega stanja v posameznem primeru (tretji odstavek 21. člena ZMZ) na izjavah prosilca, zato je odločitev pristojnega organa v takšnih primerih odvisna od prepričljivosti, verodostojnosti in konsistentnosti prosilčevih izjav.
  • 863.
    VSRS Sodba I Up 232/2014
    16.7.2014
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS1014810
    ZUS-1 člen 76. ZMZ člen 93, 93/3, 93/4.
    mednarodna zaščita – subsidiarna zaščita – denarno nadomestilo osebi s priznano subsidiarno zaščito za nastanitev na zasebnem naslovu - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba tožene stranke
    93. člen ZMZ ureja različne primere denarnih nadomestil osebi s priznano mednarodno zaščito. Zato je potrebno ugotoviti dejansko stanje.
  • 864.
    VSRS Sklep Uv 8/2014
    16.7.2014
    VOLITVE
    VS1014820
    ZUS-1 člen 12, 12/2, 36, 36/1-4. ZVDZ člen 105, 105/1.
    odločitev volilne komisije o ugovoru volivca zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora - ni upravni akt - zavrženje pritožbe
    Akte, zoper katere je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, določa 105. člen ZVDZ.

    Med temi akti pa, kot je razvidno iz vsebine določbe prvega odstavka 105. člena ZVDZ, ni navedena odločba volilne komisije volilne enote, ki se nanaša na odločanje o ugovoru volivca zaradi nepravilnosti pri delu volilnih odborov.
  • 865.
    VSRS sodba III Ips 4/2012
    15.7.2014
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VS4002634
    ZGD člen 230, 230/1, 230/2.
    dopuščena revizija - izbris družbe iz sodnega registra - zahtevek za vrnitev prepovedanih plačil - univerzalno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - stvarna legitimacija - procesna legitimacija - uveljavljanje zahtevka s strani delničarja - uveljavljanje zahtevka s strani upnika

    Po izbrisu družbe iz sodnega registra tožnik kot družbin upnik ne more več uspešno uveljaviti zahtevka za plačilo terjatve. Zahtevek, kakršnega uveljavlja tožnik, ima izključno družba. V njenem imenu ga sicer ob izpolnitvi določenih pogojev lahko uveljavljajo tudi njeni upniki, (manjšinski) delničarji in stečajni upravitelj (drugi odstavek 230. člena ZGD), vendar pa to ne pomeni, da tak zahtevek v primeru prenehanja družbe nanje tudi preide. V vseh teh primerih aktivno legitimirani upniki, delničarji oziroma stečajni upravitelj v lastnem imenu uveljavljajo tujo (družbino) pravico. Imajo le procesno legitimacijo oziroma pravdno upravičenje za uveljavljanje materialne pravice družbe in ne pravico do neposrednega plačila na podlagi uspeha v pravdi. Razlog za takšno ureditev je v tem, da lahko tudi v primeru, ko družba ni zainteresirana za uveljavitev takšnega zahtevka, upnik oziroma delničarji družbe, ki menijo, da so z izplačilom prepovedani plačil prikrajšani, zahtevajo od delničarjev, ki so plačila nezakoniti pridobili, njihovo vrnitev delniški družbi.

  • 866.
    Sodba III Ips 63/2014
    15.7.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS4002578
    ZOR člen 376, 376/1. ZCen člen 5, 5/2, 6. Uredba o določitvi najvišjih cen premij za obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti osebnih vozil.
    obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - višina zavarovalne premije - maksimiranje cen premij obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti - osebna vozila - povrnitev premoženjske škode - poslovna izguba - odškodninski zahtevek zavarovalnice - odgovornost države - protipravnost - zastaranje - materialnopravni ugovori - trditveno in dokazno breme - obrazložitev ugovora zastaranja - obravnavanje neobrazloženega ugovora zastaranja - začetek teka zastaranja - vednost o obstoju škode
    Da bi v obravnavanem sporu zadostila zahtevi po konkretizaciji in zadostnem substanciranju ugovora zastaranja, ki sicer predstavlja materialnopravni ugovor prenehanja izterljivosti terjatve, bi morala tožena stranka, ki se je na ta ugovor sklicevala, v okviru trditvene in dokazne podlage ponuditi dejanske predpostavke za njegovo utemeljitev. Tako bi morala navesti »dejstva, ki so potrebna za odločitev o ugovoru zastaranja«, oziroma »dejstva, ki se nanašajo na začetek in konec zastaralnega roka«.

    Če se je tožeča stranka kljub nekonkretiziranemu in nezadostno substanciranemu ugovoru zastaranja spustila v obravnavanje tega ugovora, v ugotavljanje dejstva, kdaj naj bi izvedela za povzročeno škodo, je treba šteti, da je konkludentno privolila v obravnavanje utemeljenosti podanega ugovora zastaranja.

    ZOR je v prvem odstavku 376. člena določal, da »odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil«. Sodna praksa šteje, da je ta pogoj izpolnjen, ko so oškodovancu znane (ali bi mu ob običajni skrbnosti mogle biti znane) okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode oziroma ko bi lahko določil višino odškodninskega zahtevka. Ni potrebno, da bi bila škoda določena; zadošča, da je določljiva.
  • 867.
    Sodba in sklep III Ips 107/2011
    15.7.2014
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VS4002570
    ZIZ člen 40. OZ člen 73, 73/3. ZGD-1 člen 651.
    dopuščena revizija - delničar - dolžnost prevzema poslovnega deleža - odpravnina - izvršilni postopek - originarna pridobitev - pridobitev delnic v izvršilnem postopku - prodaja delnic - ničnost - pooblastila izvršitelja - prekoračitev pooblastila

    248 tožnikovih delnic je bilo prodanih na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi. Izvršilni postopek je bil z rubežem in prodajo teh delnic ter s poplačilom upnika (in izplačilom presežka tožniku) končan. Tudi če so bile v izvršilnem postopku res storjene zatrjevane nepravilnosti, sta kupca pridobila delnice na originaren način, morebitnih nepravilnosti v izvršilnem postopku pa ni mogoče več uveljaviti v tem pravdnem postopku.

    Izvršitelj v izvršilnem postopku prodaja dolžnikove stvari in pravice v imenu dolžnika, s pooblastilom, ki mu ga podeli izvršilno sodišče. V obravnavanem primeru izvršitelj za prodajo 992 tožnikovih delnic ni imel nikakršnega pooblastila saj je bila s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba samo na 248 tožnikovih delnic. Za pogodbo, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec drugega brez pooblastila in tudi brez njegove naknadne odobritve, se šteje, da sploh ni bila sklenjena. To v konkretnem primeru pomeni, da do prodaje 992 tožnikovih delnic ni prišlo, zaradi česar je bil tožnik na dan 15. 4. 2008 (še vedno) njihov imetnik.

  • 868.
    VSRS sklep III Ips 58/2013
    15.7.2014
    POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002583
    ZPP člen 180, 380, 380/2. OZ člen 623.
    sklepčnost tožbe
    Čeprav Pogodba določa, da se premija za uspeh obračuna upoštevaje letni konsolidirani izkaz uspeha za skupino A., ne drži, da je nesklepčnost podana že zato, ker je bil tožbi priložen izkaz uspeha (le) za obdobje od 1. 4. 2000 do 31. 12. 2000. Ali je tožeča stranka uspela izkazati, da je do premije za uspeh za leto 2000 upravičena ali ne, je stvar dokaznega postopka. V njem je potrebno ugotoviti, ali jo je upravičena zahtevati na podlagi izkaza uspeha, ki ga je priložila. Navedeno ni stvar materialnopravne presoje, ki bi jo sodišče lahko naredilo v okviru presoje o sklepčnosti tožbe.
  • 869.
    VSRS sodba III Ips 40/2013
    15.7.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS4002590
    OZ člen 190.
    neupravičena pridobitev
    Sodišče uporabi pravo na podlagi svojih dejanskih ugotovitev in ne neposredno na podlagi trditev strank. Kako je tožeča stranka knjižila obveznosti toženca na podlagi izplačanih zneskov, ni pomembno. Ker je bilo ugotovljeno, da ni bilo pravne podlage za izplačila tožencu, ta pa je bil nedvomno zaradi tega obogaten, je izpolnjen dejanski stan neupravičene pridobitve iz prvega odstavka 190. člena OZ.
  • 870.
    VSRS sklep III Ips 74/2013
    15.7.2014
    POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS4002584
    ZPP člen 224, 224/4, 380, 380/2.
    razlaga pogodbe - pozicioniranje za nadaljnjo profitabilno rast - vezanost sodišča na akte Računskega sodišča
    Pozicioniranje za nadaljnjo profitabilno rast ne pomeni poslovanja z dobičkom. Zgolj dejstvo, da A. v letu 2003 ni posloval z dobičkom (ne da bi vedeli, kaj je vzrok za to), ne pomeni, da tožeča stranka A. ni pozicionirala za nadaljnjo profitabilno rast. Pozicioniranje za nadaljnjo profitabilno rast pomeni, da je moral biti A. prestrukturiran tako, da bi bil sposoben v naslednjih dveh letih poslovati z dobičkom. Razlaga Pogodbe na način, da so njeni cilji doseženi le, če je A. dejansko tudi posloval z dobičkom, je prestroga. Razlogi, zaradi katerih družba kljub dobrim izgledom ne posluje z dobičkom, so lahko številni in raznovrstni. Iz vsebine Pogodbe ni mogoče sklepati, da je tožeča stranka prevzela odgovornost za vse rizike, zaradi katerih bi lahko v skupini A. prišlo do negativnega poslovnega izida v letu 2003.

    Stališče drugostopenjskega sodišča, da dejstva, ki so ugotovljena v revizijskem poročilu Računskega sodišča, niso izpodbojna, ne drži. Sodišče na akte Računskega sodišča ni vezano. Stranke imajo možnost, da v postopku zatrjujejo in dokazujejo drugačno dejansko stanje, kot izhaja iz vsebine revizijskega poročila. Na podlagi četrtega odstavka 224. člena ZPP je namreč dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.
  • 871.
    VSRS sklep III R 15/2014
    15.7.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002608
    ZPP člen 22, 22/2, 63. ZS člen 103, 103/2.
    spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izključna pristojnost - konkurenca izključnih pristojnosti
    V obravnavanem primeru gre za konkurenco dveh izključnih krajevnih pristojnosti. Samo sodišče, ki (lahko) misli, da ni krajevno pristojno, se po določbah prvega in drugega odstavka 22. člena ZPP lahko izreče za krajevno nepristojno ter zadevo odstopi v reševanje krajevno pristojnemu sodišču.
  • 872.
    VSRS sodba III Ips 39/2012
    15.7.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNI ZAVODI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002599
    ZFO člen 24, 24/2. ZFO-A člen 25, 25/3, 27, 27/3, 27/5. ZPRS člen 30. OZ člen 190.
    neupravičena pridobitev - javni zavod - proračunsko financiranje - financiranje javnega zavoda na področju kulture - finančne izravnave - prihodki od dohodnine - sprememba tožbe
    Tožena stranka bi z ugovorom lahko uspela le, če bi trdila in dokazala, da je iz naslova prihodkov od dohodnine in finančnih izravnav (kamor se vštevajo tudi dodatna sredstva finančnih izravnav) tožeči stranki nakazala več sredstev, kot ji jih je bila po zakonu dolžna nakazati. To bi pomenilo, da bi tožeča stranka iz teh dveh naslovov prejela presežek proračunskih sredstev, ki bi jih tožeča stranka eventualno lahko porabila tudi za kritje vtoževanih stroškov.
  • 873.
    VSRS sklep III Ips 66/2012
    15.7.2014
    PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002593
    ZGD člen 430, 430/1, 431, 431/1, 435, 435/2. ZPP člen 339, 339/2-14.
    družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odsvojitev poslovnega deleža - osnovni kapital družbe - poseg v osnovni kapital družbe - pridobitev lastnih poslovnih deležev - neupravičena pridobitev - vrnitev danega - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih
    Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je odločilna presoja, kakšen je bil osnovni kapital družbe, ali in katero premoženje je predstavljalo njegovo jamstvo ter ali in v kakšni meri je bilo s plačilom prevzema poslovnega deleža poseženo vanj.
  • 874.
    VSRS Sklep X Ips 265/2014
    14.7.2014
    UPRAVNI SPOR - URBANIZEM - GRADBENIŠTVO
    VS1014809
    ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/1, 84, 84/2, 89. ZPP člen 86, 86/4, 108, 336, 343, 343/4, 367č.
    nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - več pravnih sredstev v eni vlogi - zavrženje revizije - zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - stranka brez pravosodnega izpita - revizija, ki jo vloži stranka sama - pritožba, ki jo vloži stranka sama - zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena - neobstoječe pravno sredstvo - začasna odredba v revizijskem postopku
    Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.

    Če se revizija zavrže, niso več podane procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe po 84. členu ZUS-1.

    V upravnem sporu lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, oziroma sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit.

    Zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu ni dovoljena, saj je ZUS-1 ne predvideva.
  • 875.
    VSRS Sodba X Ips 23/2014, enako tudi X Ips 352/2013, X Ips 16/2014, X Ips 110/2014
    12.7.2014
    UPRAVNI SPOR - DAVKI
    VS1014816
    ZDoh-2 člen 90. ZGD-1 člen 53, 64, 94.
    davčni odtegljaj od dividend - dovoljena revizija - pravnomočnost - razveljavitev zakona - odločba Ustavnega sodišča - pripis dobička deležem družbenikov - davek na dobiček od kapitala
    Če Ustavno sodišče razveljavi zakon oziroma njegov del, to ne predstavlja samostojne podlage za vložitev pravnega sredstva, s katerim bi bilo mogoče poseči v razmerja, o katerih je bilo (na podlagi takšnega zakona) že pravnomočno odločeno. Taka razveljavitev pa v zvezi z že vloženo revizijo v upravnem sporu predstavlja pravno podlago za poseg v pravnomočno odločbo sodišča prve stopnje.

    Ker so v tem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje in odločitvi organov prve in druge stopnje temeljili na delu določbe 90. člena ZDoh-2, ki je obdavčila pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika, tega pa je Ustavno sodišče razveljavilo, je Vrhovno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno, reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo upravni odločbi prve in druge stopnje, ter zadevo vrnilo davčnemu organu prve stopnje v ponoven postopek.

    Ker je določba 94. člena ZGD-1 dispozitivne narave, je treba ugotoviti ali so družbeniki družbe z neomejeno odgovornostjo sprejeli avtonomno odločitev o razpolaganju z dobičkom družbe (družbena pogodba oziroma sklep družbenikov), zaradi česar bo dobiček osebne družbe nastal nerazporejen in se bo obdavčil kot dividenda šele, ko bo družba dobiček razdelila družbenikom in bo prišlo do dejanskega izplačila dobička družbenikom, ali pa velja domneva pripisa dobička kapitalskemu deležu družbenikov iz 94. člena ZGD-1 in tako nastopi obdavčenje šele ob odsvojitvi (zmanjšanju) kapitala (dobiček iz kapitala) na podlagi 94. člena ZDoh-2.
  • 876.
    VSRS sklep I R 72/2014
    11.7.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017035
    ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1.
    spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - katastrska občina - novo izvršilno sredstvo - lega nepremičnine
    Ker upnik predlaga nadaljevanje izvršbe s prodajo solastnega deleža dolžnice na nepremičnini, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Piranu, je za odločitev o predlogu in za vodenje izvršbe s prodajo te nepremičnine, upoštevaje določbo četrtega odstavka 35. člena ZIZ in prvega odstavka 166. člena ZIZ pristojno Okrajno sodišče v Piranu (drugi odstavek 25. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).
  • 877.
    Sodba II Ips 363/2011
    10.7.2014
    POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016967
    ZPP člen 306, 308.
    ničnost sodne poravnave - tožba - dopustnost tožbe - res transacta
    Pravilno je materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da ni dopustna tožba zaradi ničnosti sodne poravnave. Sodišče prve stopnje, pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava, je namreč dolžno na ničnostne razloge paziti po uradni dolžnosti. Uveljavljanje ničnostnih razlogov po sklenitvi sodne poravnave bi tako, za razliko od uveljavljanja izpodbojnih razlogov, sodišče postavilo v položaj, ko bi moralo znova presojati nekaj, kar je že presodilo. Če je sodišče ničnostne razloge prezrlo, je sodno poravnavo mogoče izpodbijati le še z zahtevo za varstvo zakonitosti.

    Revidentka je s sodno poravnavo uredila sporno razmerje v celoti in da zato iz tega naslova ne more več zahtevati ugotovitve obstoja kakršnegakoli solastninskega deleža.
  • 878.
    Sodba II Ips 312/2011
    10.7.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0016994
    OZ člen 190.
    neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj v nepremičnino - odpoved pravici
    Sodišči prve in druge stopnje sta glede na dejanske ugotovitve pravilno odločili, da je po določbah OZ o neupravičeni pridobitvi (190. in naslednji členi) tožnica upravičena do izplačila protivrednosti svojih vlaganj v obnovo nepremičnine, ki je v lasti tožencev. Morebitna (delna) odpoved tej pravici na račun osebne skrbi tožencev za njenega, sedaj žal invalidnega bivšega zunajzakonskega partnerja, pa je lahko le posledica tožničine osebne odločitve.
  • 879.
    Sklep II Ips 236/2013
    10.7.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017006
    ZPP člen 39, 39/2, 40, 367, 367/2, 367/3, 367a, 367b, 374, 374/2.
    dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - bodoče terjatve - renta - zavrženje revizije
    Zakon določa, da se za ugotovitev vrednosti spornega predmeta v primeru, če se zahtevek nanaša na bodoče terjatve, ki se ponavljajo, vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let (40. člen ZPP).
  • 880.
    VSRS Sodba I Ips 6187/2010-156
    10.7.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007168
    ZKP člen 117, 117/1, 120, 120/4, 371, 371/2, 420, 420/2, 420/5, 424, 424/1.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – vročanje - vročitev sodbe obdolžencu - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Ker obsojenemu sodbe sodišča prve stopnje ni bilo mogoče vročiti po pošti, je sodišče prve stopnje odredilo vročitev po sodnem vročevalcu, kar je v skladu z določbami ZKP (prvi odstavek 117. člena ZKP).
  • <<
  • <
  • 44
  • od 50
  • >
  • >>