Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje, da v konkretnem primeru nadomestitev prejšnjega ukinjenega načina ogrevanja z vzpostavitvijo kurilnice z ustrezno napeljavo pomeni posel izrednega upravljanja.
Sodišče ni dolžno izvesti (vseh) predlaganih dokazov, če na podlagi dokazne presoje že izvedenih dokazov oceni, da so razjasnjena vsa vprašanja, ki so pomembna za odločitev o obtožbi in da predlagani dokaz očitno ne bi bil uspešen ter vse to tudi prepričljivo obrazloži.
Pritožbeno sodišče je odločitev o služnosti pešpoti preizkušalo na podlagi zmotnega izhodišča, da je tožnica tožbo spremenila, toženci pa po spremembi tožbe niso podali nobenih pripomb ali dejanskih navedb glede obsega izvrševanja služnosti. Pritožbene trditve, nanašajoče se na obseg trase pešpoti, je zato štelo za nedovoljeno novoto in jih ni obravnavalo. Katere so te trditve, ni pojasnilo. Nedovoljeno pritožbeno novoto lahko predstavljajo le neopravičeno prepozne trditve o relevantnih dejstvih, ne pa tudi materialnopravna stališča in ugovori strank. Toženci so v zvezi z obsegom pešpoti v pritožbi uveljavljali tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, češ da je bila služnost ugotovljena v celotnem zahtevanem obsegu, ne da bi bilo ugotovljeno, da se je za hojo res uporabljala celotna površina, ter pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve procesnih pravil (odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih). V tem obsegu je zaradi zmotnega pristopa pritožbenega sodišča ostala pritožba neizčrpana.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017046
ZZZDR člen 52, 52/1. OZ člen 40.
prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - ničnost - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca - razveljavitev pogodbe - tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe
Po uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen. Gre namreč za ravnanje zakonca v nasprotju s prvim odstavkom 52. člena ZZZDR.
V teoriji in v sodni praksi je že dolgo časa uveljavljeno stališče o kakovostni razliki med zahtevkom na razveljavitev pogodbe in zahtevkom na ugotovitev ničnosti pogodbe. Slednji namreč ne vsebuje zahtevka za razveljavitev pogodbe.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006187
ZPP člen 367b. ZUPJS člen 60.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nepopoln predlog - vsebina predloga - plačilo razlike v plači
Tožnica v svojem predlogu ni opredelila pravnega vprašanja v smislu navedenih določb ZPP. Dejansko iz predloga izhaja le nestrinjanje z razlogi sodbe glede pravnega pomena določb 60. člena ZUPJS in razlogi, ki jih je Vrhovno sodišče že sprejelo v vsebinsko podobnem sporu v zvezi s prezaposlitvijo javne uslužbenke iz uprave občine k centru za socialno delo na podlagi navedenih zakonskih določb.
Glede na navedeno predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje formalnih zahtev za njegovo vsebinsko obravnavo.
zakupna pogodba - zakup javne poti - izpolnitev pogodbene obveznosti - tožba za izvršitev del - občina kot pogodbena stranka - asfaltiranje javne poti - pravno mnenje - tožbeni zahtevek - opredelitev tožbenega zahtevka
Občina je s tožencema sklenila veljavno zakupno pogodbo. Gre torej za civilnopravno (obligacijsko) razmerje, v katerem občina ne nastopa kot oseba javnega prava, pač pa kot tožnikoma enakovredna, prirejena udeleženka tega razmerja.
Ker je obveznost tožene stranke asfaltiranje ceste po že obstoječi trasi in ne ureditev neke nove cesto, katere potek (trasa) in obseg bi ne bila znana, je tožbeni zahtevek opisno dovolj določen z označbo odseka ceste in navedbo približne dolžine ceste, ki jo je treba asfaltirati. Tudi natančen opis izvedbe asfaltiranja ni potreben.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017024
URS člen 72. SPZ člen 75. OZ člen 131, 133, 135, 141.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost - imisije - prekomerne imisije - pravica do zdravega življenjskega okolja - gradbena dela - gradnja stanovanjskega objekta - izvajanje gradbenih del urbanem okolju - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost
V urbanih okoljih je mogoče upoštevati sicer trajajoče gradbene posege, ki pa so še normalni in običajni tudi v kontekstu za posamično vrsto gradnje predpisanih standardov; neprijetnosti med gradnjo morajo torej okoliški prebivalci oziroma sosedi določen – še razumen čas trpeti.
predlog za dopustitev revizije - neveljavnost pogodbe - ničnost - uradna dolžnost sodišča - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagana je bila dopustitev revizije glede pravnega vprašanja ali je sodišče na ničnost po uradni dolžnosti dolžno paziti le v primeru, da je tožba naperjena na ugotovitev ničnosti pogodbe, ali je dolžno ugotavljati ničnost v vsakem primeru, kjer se pojavi upravičen sum, da je pravni posel v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli.
ZZK-1 člen 120, 132, 132/1-4, 154, 154/3-2, 157, 157/1, 157/2. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižni postopek - - odobritev udeležbe v postopku - ugovor zoper sklepu o dovolitvi vpisa v zemljiško knjigo - pravočasnost ugovora - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
P. R. je udeležbo v zemljiškoknjižnem postopku prijavil še pred izdajo sklepa o dovolitvi vpisa in mu je sodišče udeležbo dovolilo ter proti sklepu o dovolitvi vpisa v roku osmih dni vložil ugovor. Zato je zavrženje udeleženčevega ugovora kot prepoznega nepravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0016954
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba - prikrajšanje nujnega deleža - razlaga pogodbe – pogodbena volja strank – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tako prvostopenjsko kot drugostopenjsko sodišče sta poudarili skladnost izpodbijane odločitve z voljo pogodbenih strank. Vsebina njune volje je dejansko in ne pravno vprašanje, zato ne more biti predmet predloga za dopustitev revizije ali revizije.
Upoštevaje posebno ureditev zamudne sodbe v prvem odstavku 318. člena ZPP, pri izdaji katere sodišče šteje, da je podana utemeljenost tožbenega zahtevka, če ta izhaja iz navedb v tožbi, ker tožena stranka teh navedb ni prerekala, če odgovora na tožbo sploh ni vložila, in upoštevaje obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje v zvezi s tem, Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije v smislu določb 367.a člena ZPP niso podani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - tožba zoper Republiko Slovenijo - terjatev iz naslova poslovanja s pristojnim sodišča - začasno zastopanje
Tožnica sicer uveljavlja svoj denarni zahtevek zoper Republiko Slovenijo, vendar iz njenih navedb izhaja, da utemeljuje zahtevek z očitki nezakonitega postopanja oziroma ravnanja prav stvarno in krajevno pristojnega sodišča. Če bi se do takih očitkov opredeljevalo sodišče, na katerega jih naslavlja tožnica, bi to vzbujalo vtis tako imenovane objektivne pristranskosti sodišča .
OZ člen 105, 105/2. ZPP člen 8, 339, 339/2-15, 370, 370/1-2.
gradbena pogodba - odstop od pogodbe - pravica do odstopa od pogodbe - rok za izpolnitev - primeren dodatni rok - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - protispisnost
Pravica odstopiti od pogodbe s tem, da pusti nasprotni stranki primeren dodatni rok za izpolnitev (drugi odstavek 105. člena OZ), pripada pogodbi zvesti stranki. Posledica neveljavnega odstopa od pogodbe je, da pogodba še velja in jo lahko nasprotna stranka še vedno veljavno izpolni, pri čemer pa nosi posledice zamudne izpolnitve.
ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 57, 57/3, 59, 59/4.
kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - posebni pogoj - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge pogojne obsodbe
Kadar sodišče z novo sodbo zopet izreče obsojencu pogojno obsodbo, vendar nadaljnji pogoj, naložen v prejšnji pogojni obsodbi ni bil izpolnjen, mora ta del odločbe s prejšnje pravnomočne sodbe povzeti v na novo izrečeni pogojni obsodbi, ter na novo določiti rok za izpolnitev obveznosti. Sodišče ravna tako takrat, ko zanesljivo ugotovi, da obsojenec obveznosti, naložene s prejšnjo pogojno obsodbo ni izpolnil.
neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj v nepremičnino - odpoved pravici
Sodišči prve in druge stopnje sta glede na dejanske ugotovitve pravilno odločili, da je po določbah OZ o neupravičeni pridobitvi (190. in naslednji členi) tožnica upravičena do izplačila protivrednosti svojih vlaganj v obnovo nepremičnine, ki je v lasti tožencev. Morebitna (delna) odpoved tej pravici na račun osebne skrbi tožencev za njenega, sedaj žal invalidnega bivšega zunajzakonskega partnerja, pa je lahko le posledica tožničine osebne odločitve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - USTAVNO PRAVO
VS2007213
ZKP člen 359, 359/3, 371, 371/2, 376, 403, 403/1, 420, 420/1. KZ-1 člen 86. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pritožba zoper sklep - postopek s pritožbo - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravna jamstva v kazenskem postopku – postopek za nadomestitev kazni zapora
Obdolženec mora imeti možnost, da se izjavi o pritožbi zoper sklep, ki je primerljiv odločitvi o krivdi ali kazenski sankciji oziroma sicer pomembneje posega v njegove pravice ali pravne interese, kljub temu, da ZKP ne vsebuje določbe, po kateri bi moralo sodišče izvod pritožbe zoper sklep vročiti nasprotni stranki ter ji omogočiti, da nanjo odgovori, kot je to določeno v primeru pritožbe zoper sodbo (376. člen ZKP).
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – pranje denarja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za ugotovitev obstoja predikatnega (predhodnega) kaznivega dejanja, ki predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja pranja denarja (pridobitev denarja, ki je predmet nadaljnjega pranja s kaznivim dejanjem) ni potrebno, da bi bil znan in procesuiran njegov storilec, temveč zadošča opredelitev objektivnih dejstev njegove izvršitve.
Pravilno je materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da ni dopustna tožba zaradi ničnosti sodne poravnave. Sodišče prve stopnje, pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava, je namreč dolžno na ničnostne razloge paziti po uradni dolžnosti. Uveljavljanje ničnostnih razlogov po sklenitvi sodne poravnave bi tako, za razliko od uveljavljanja izpodbojnih razlogov, sodišče postavilo v položaj, ko bi moralo znova presojati nekaj, kar je že presodilo. Če je sodišče ničnostne razloge prezrlo, je sodno poravnavo mogoče izpodbijati le še z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Revidentka je s sodno poravnavo uredila sporno razmerje v celoti in da zato iz tega naslova ne more več zahtevati ugotovitve obstoja kakršnegakoli solastninskega deleža.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - regres za letni dopust - kolektivna pogodba
Glede na to, da je bila v odločbi Ustavnega sodišča Up-388/10-48 z dne 8. 11. 2012 ugotovljena ničnost določb 30. člena kolektivne pogodbe tožene stranke o višini regresa za letni dopust, razlogi za dopustitev revizije v smislu določb 367.a člena ZPP niso podani.