KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007176
ZKP člen 358, 358-4, 371, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dejanje majhnega pomena - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje državnega tožilca z dokaznimi zaključki sodišča o obstoju nesorazmernosti med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih obsodba povzročila, ne predstavlja uveljavljanja kršitve zakona, temveč izpodbijanje s pravnomočno sodbo ugotovljenega dejanskega stanja.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zastopanje - pooblastilo odvetnika - novo pooblastilo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (prvi odstavek 86. člena ZPP) in ki mora za vložitev izrednega pravnega sredstva predložiti sodišču novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena ZPP).
Pritožbeno sodišče je odločitev o služnosti pešpoti preizkušalo na podlagi zmotnega izhodišča, da je tožnica tožbo spremenila, toženci pa po spremembi tožbe niso podali nobenih pripomb ali dejanskih navedb glede obsega izvrševanja služnosti. Pritožbene trditve, nanašajoče se na obseg trase pešpoti, je zato štelo za nedovoljeno novoto in jih ni obravnavalo. Katere so te trditve, ni pojasnilo. Nedovoljeno pritožbeno novoto lahko predstavljajo le neopravičeno prepozne trditve o relevantnih dejstvih, ne pa tudi materialnopravna stališča in ugovori strank. Toženci so v zvezi z obsegom pešpoti v pritožbi uveljavljali tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, češ da je bila služnost ugotovljena v celotnem zahtevanem obsegu, ne da bi bilo ugotovljeno, da se je za hojo res uporabljala celotna površina, ter pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve procesnih pravil (odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih). V tem obsegu je zaradi zmotnega pristopa pritožbenega sodišča ostala pritožba neizčrpana.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017024
URS člen 72. SPZ člen 75. OZ člen 131, 133, 135, 141.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost - imisije - prekomerne imisije - pravica do zdravega življenjskega okolja - gradbena dela - gradnja stanovanjskega objekta - izvajanje gradbenih del urbanem okolju - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost
V urbanih okoljih je mogoče upoštevati sicer trajajoče gradbene posege, ki pa so še normalni in običajni tudi v kontekstu za posamično vrsto gradnje predpisanih standardov; neprijetnosti med gradnjo morajo torej okoliški prebivalci oziroma sosedi določen – še razumen čas trpeti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007127
ZKP člen 100, 372, 372-5, 445a, 445a/2, 506. KZ-1 člen 57, 57/3.
postopek za izdajo kaznovalnega naloga - odločba o kazenski sankciji - kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - posebni pogoj - premoženjskopravni zahtevek - postopek za preklic pogojne obsodbe
Tudi če bi oškodovanec podal premoženjskopravni zahtevek, sodišče v postopku za izdajo kaznovalnega naloga (po ureditvi, ki je veljala do spremembe ZKP-L) o njem ne bi moglo odločiti in bi oškodovanca zgolj napotilo na pravdo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 225.
dopuščena revizija - stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - ureditev meje med sosedi - prenos služnosti - varstvo služnosti - preštevilčenje parcel - ugotovitvena tožba - pasivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se v primeru ureditve meje, na podlagi katere se ugotovi, da služnostna pravica poti, prisojena s sodbo sodišča, ne poteka zgolj po eni parceli, temveč tudi po drugi - sosednji parceli, ki pa v sodbi ni zajeta kot služeča nepremičnina, lahko uporabi določilo 225. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in na podlagi te določbe prenese učinek sodbe tudi na to drugo parcelo, čeprav lastniki te nepremičnine v prvotni pravdi niso nastopali kot stranke.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - odgovornost družbenika izbrisane družbe - pasivni družbenik - poslovodja - možnost vplivanja na poslovanje družbe - tožbe za nedopustnost izvršbe - razlogi za uveljavljanje tožbe za nedopustnost izvršbe
Glede na dejanske ugotovitve, da je tožnica imela vse do izbrisa družbe polovični poslovni delež in status poslovodje, da se je zavedala, da obstoji sporni dolg družbe ter da je ta obveznost nastala, ko je v družbi še aktivno opravljala poslovodno funkcijo, je pravilna materialnopravno presoja nižjih sodišč, da tožnica ni imela položaja nepravega oziroma pasivnega družbenika.
OZ člen 105, 105/2. ZPP člen 8, 339, 339/2-15, 370, 370/1-2.
gradbena pogodba - odstop od pogodbe - pravica do odstopa od pogodbe - rok za izpolnitev - primeren dodatni rok - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - protispisnost
Pravica odstopiti od pogodbe s tem, da pusti nasprotni stranki primeren dodatni rok za izpolnitev (drugi odstavek 105. člena OZ), pripada pogodbi zvesti stranki. Posledica neveljavnega odstopa od pogodbe je, da pogodba še velja in jo lahko nasprotna stranka še vedno veljavno izpolni, pri čemer pa nosi posledice zamudne izpolnitve.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
Upoštevaje posebno ureditev zamudne sodbe v prvem odstavku 318. člena ZPP, pri izdaji katere sodišče šteje, da je podana utemeljenost tožbenega zahtevka, če ta izhaja iz navedb v tožbi, ker tožena stranka teh navedb ni prerekala, če odgovora na tožbo sploh ni vložila, in upoštevaje obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje v zvezi s tem, Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije v smislu določb 367.a člena ZPP niso podani.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - USTAVNO PRAVO
VS2007213
ZKP člen 359, 359/3, 371, 371/2, 376, 403, 403/1, 420, 420/1. KZ-1 člen 86. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pritožba zoper sklep - postopek s pritožbo - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravna jamstva v kazenskem postopku – postopek za nadomestitev kazni zapora
Obdolženec mora imeti možnost, da se izjavi o pritožbi zoper sklep, ki je primerljiv odločitvi o krivdi ali kazenski sankciji oziroma sicer pomembneje posega v njegove pravice ali pravne interese, kljub temu, da ZKP ne vsebuje določbe, po kateri bi moralo sodišče izvod pritožbe zoper sklep vročiti nasprotni stranki ter ji omogočiti, da nanjo odgovori, kot je to določeno v primeru pritožbe zoper sodbo (376. člen ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - razlaga pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti - pogodbena kazen
Izpolnitev pogodbenih obveznosti je treba razlagati kompleksno in ne zgolj z vidika posameznega izpolnitvenega dejanja. Določbi notarskega zapisa, da kupec pridobi posest na prodani nepremičnini na dan 1. 9. 2006 in mu je prodajalec za vsak dan zamude v primeru zamude z izpraznitvijo nepremičnine dolžan plačati kazen v višini 50,00 EUR, je treba interpretirati tako, da je bil dolžnik dolžan izročiti upniku prazno nepremičnino dne 1. 9. 2006.
predlog za dopustitev revizije - neveljavnost pogodbe - ničnost - uradna dolžnost sodišča - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagana je bila dopustitev revizije glede pravnega vprašanja ali je sodišče na ničnost po uradni dolžnosti dolžno paziti le v primeru, da je tožba naperjena na ugotovitev ničnosti pogodbe, ali je dolžno ugotavljati ničnost v vsakem primeru, kjer se pojavi upravičen sum, da je pravni posel v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli.
Temeljni načeli za odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo sta glede na določbo 179. člena OZ načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da sta bili zgoraj opisani načeli pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, nevšečnosti med zdravljenjem ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pravilno upoštevani. Rezultat te primerjave potrjuje primerno umeščenost tožnici pravnomočno prisojene odškodnine. Tudi zneski odškodnin za posamezni obliki nepremoženjske škode pravilno odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006187
ZPP člen 367b. ZUPJS člen 60.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nepopoln predlog - vsebina predloga - plačilo razlike v plači
Tožnica v svojem predlogu ni opredelila pravnega vprašanja v smislu navedenih določb ZPP. Dejansko iz predloga izhaja le nestrinjanje z razlogi sodbe glede pravnega pomena določb 60. člena ZUPJS in razlogi, ki jih je Vrhovno sodišče že sprejelo v vsebinsko podobnem sporu v zvezi s prezaposlitvijo javne uslužbenke iz uprave občine k centru za socialno delo na podlagi navedenih zakonskih določb.
Glede na navedeno predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje formalnih zahtev za njegovo vsebinsko obravnavo.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom senata okrožnega sodišča - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim senat po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu ugotovi, da so razlogi za pripor še podani (drugi odstavek 207. člena ZKP), ni dovoljena.
disciplinska kršitev - pooblaščeni arhitekt – dovoljenost revizije - zelo hude posledice - vpliv na poslovanje - objava disciplinske sankcije
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revident kljub izrečeni disciplinski sankciji še naprej lahko opravlja svojo dejavnost, ni izkazal zatrjevanih zelo hudih posledic, ki naj bi usodno vplivala na njegovo poslovanje.
Revident bi lahko v obdobju več kot devetih mesecev (od dokončnosti sklepa v disciplinskem postopku oziroma od objave disciplinske sankcije pa do vložitve obravnavane revizije) pridobil dokaze o zatrjevanih zelo hudih posledicah, če bi te obstajale. Ker pa se v reviziji zgolj pavšalno sklicuje na vpliv izpodbijane odločbe na njegovo poslovanje in za to ne prilaga dokazov, zelo hudih posledic ni izkazal.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 111, 367č.
revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - brez poziva ne predložitev - zavrženje - prošnja za brezplačno pravno pomoč za vložitev revizije
Sodišče zavrže revizijo, oziroma drugo pravno sredstvo v upravnem sporu, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije, podana hkrati s pravočasno revizijo, ne more sanirati pomanjkljivosti (pomanjkanja postulacijske sposobnosti) pri reviziji, četudi bi revidentu bila brezplačna pravna pomoč za vložitev revizije odobrena.