izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - odgovornost družbenika izbrisane družbe - pasivni družbenik - poslovodja - možnost vplivanja na poslovanje družbe - tožbe za nedopustnost izvršbe - razlogi za uveljavljanje tožbe za nedopustnost izvršbe
Glede na dejanske ugotovitve, da je tožnica imela vse do izbrisa družbe polovični poslovni delež in status poslovodje, da se je zavedala, da obstoji sporni dolg družbe ter da je ta obveznost nastala, ko je v družbi še aktivno opravljala poslovodno funkcijo, je pravilna materialnopravno presoja nižjih sodišč, da tožnica ni imela položaja nepravega oziroma pasivnega družbenika.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007127
ZKP člen 100, 372, 372-5, 445a, 445a/2, 506. KZ-1 člen 57, 57/3.
postopek za izdajo kaznovalnega naloga - odločba o kazenski sankciji - kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - posebni pogoj - premoženjskopravni zahtevek - postopek za preklic pogojne obsodbe
Tudi če bi oškodovanec podal premoženjskopravni zahtevek, sodišče v postopku za izdajo kaznovalnega naloga (po ureditvi, ki je veljala do spremembe ZKP-L) o njem ne bi moglo odločiti in bi oškodovanca zgolj napotilo na pravdo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – vročanje - vročitev sodbe obdolžencu - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker obsojenemu sodbe sodišča prve stopnje ni bilo mogoče vročiti po pošti, je sodišče prve stopnje odredilo vročitev po sodnem vročevalcu, kar je v skladu z določbami ZKP (prvi odstavek 117. člena ZKP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivosti odločbe - izrek sodbe - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - nerazumljiv izrek – izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejstvo, da sodišče v izreku ne uporabi kratice zakona, ki v skladu s 359. členom ZKP ni obvezna sestavina izreka obsodilne sodbe, ne pomeni, da izrek zaradi tega ni pravilen ali ni razumljiv.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4. ZDCOPMD člen 37, 37a.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - prekrški - prevoz v cestnem prometu - obvezni počitek mobilnih delavcev - višina globe - meje sankcioniranja prekrškov
Ker so spremenjene določbe ZDCOPMD, ki so začele veljati pred izdajo sodbe, glede na opis kršitev milejše, je v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZP-1 potrebno uporabiti novejši predpis.
družbena pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - neizpolnitev obveznosti - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja
Po stališču pravne prakse in teorije je ugotavljanje notranjega odnosa stranke do dejanja, ugotavljanje prave poslovne volje strank ali ugotavljanje, kaj (in če sploh kaj) sta se stranki dejansko dogovorili, ugotavljanje dejanskega stanja. Tožnik z revizijskimi navedbami, da je prvi toženec hotel biti razumno in donosno udeležen pri poslih z usnjem, da je sodišče napačno presodilo, da se prvi toženec ni zavestno spustil v obravnavani posel in da njegova ravnanja (prejem poslovnih načrtov in izročitev denarja) ne pomenijo konkludentnih dejanj, iz katerih bi bilo mogoče sklepati o obstoju volje prvega toženca za sklenitev pravnega posla, skuša izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje, kar pa po tretjem odstavku 370. člena ZPP v revizijskem postopku ni dovoljeno.
Kljub obdolženčevemu priznanju se bodo v nadaljnjem kazenskem postopku ugotavljale okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, in od katerih bo nenazadnje odvisna tudi njegova pravna opredelitev, zato je upoštevaje njegovo agresivnost sodišče pravilno zaključilo, da bi obdolženi lahko vplival na izpovedbe prič, ki z njim živijo v istem stanovanjskem bloku.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlaga pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti - pogodbena kazen
Izpolnitev pogodbenih obveznosti je treba razlagati kompleksno in ne zgolj z vidika posameznega izpolnitvenega dejanja. Določbi notarskega zapisa, da kupec pridobi posest na prodani nepremičnini na dan 1. 9. 2006 in mu je prodajalec za vsak dan zamude v primeru zamude z izpraznitvijo nepremičnine dolžan plačati kazen v višini 50,00 EUR, je treba interpretirati tako, da je bil dolžnik dolžan izročiti upniku prazno nepremičnino dne 1. 9. 2006.
Smisel določbe 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je preprečiti škodljive posledice procesnih dejanj, ki jih je opravil „pooblaščenec“ brez pooblastila. O tem revizija nima razlogov, uradnega preizkusa pa ni (371. člen ZPP). Poleg tega se je tožnik navkljub temu, da je bil odvetnik A. prisoten na naroku, spustil v obravnavanje glavne stvari ter tudi odgovarjal na njegova vprašanja. Na naroku pa je bil cel čas prisoten tudi tožnikov novi pooblaščenec B. B., ki je tožniku tudi sam zastavljal vprašanja.
V skladu s prvim odstavkom 98. člena ZPP je bilo v postopku predloženo pooblastilo, iz spisa pa ni razvidno, da bi bilo to preklicano oziroma odpovedano (99. člen ZPP). V zadevi tudi ni podana kršitev Ustave, saj ta varuje pravice posameznika pred posegi države, ne pa pred revidentovo (svobodno) izbiro pooblaščenca. V Zakonu o odvetništvu so navedene dolžnosti odvetnikov, tudi glede razkritja morebitnih navzkrižij interesov. Sodišče ne more in ne sme posegati v avtonomijo stranke glede izbire pooblaščenca, odgovornost zanjo nosi pooblastitelj.
Kot sta pravilno ugotovili že sodišči nižjih stopenj, Sporazum ni obvezoval druge toženke na način, kot ga zatrjuje revident, torej, da bi morala posojati sredstva pod enakimi pogoji, kot jih je prejela Vlada Republike Slovenije od Vlade Zvezne republike Nemčije. Ti pogoji se namreč ne nanašajo na posojila končnim posojilojemalcem (zdomcem), ampak le na meddržavno posojilo.
Zakon določa, da se za ugotovitev vrednosti spornega predmeta v primeru, če se zahtevek nanaša na bodoče terjatve, ki se ponavljajo, vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let (40. člen ZPP).
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 62.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Višje sodišče je odločalo daleč po preteku časa, v katerem bi se smela preklicati pogojna obsodba in je tako utemeljen očitek sodišču prve in druge stopnje, da sta kršili določbo prvega odstavka 62. člena KZ-1.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zastopanje - pooblastilo odvetnika - novo pooblastilo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (prvi odstavek 86. člena ZPP) in ki mora za vložitev izrednega pravnega sredstva predložiti sodišču novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena ZPP).
ZDen člen 25, 25/1-3, 32, 32/2. ZPP člen 254, 339, 339/2-14.
denacionalizacija - nepremičnine - zazidana stavbna zemljišča - vrnitev v naravi
Objekt, za katerega je odločeno, da se ne vrne v naravi, ni bil nikoli last predlagateljev oziroma njihovih pravnih prednikov. Nastal je šele po podržavljanju. Zato ne more biti predmet vračanja v naravi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost
Med okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja, ne sodijo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče, saj institut delegacije pristojnosti ni namenjen in
ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo.
Sodna praksa pojem duševnih bolečin zaradi kršitve (osebnostne) pravice do zdravega življenjskega okolja, razlaga kot vsako psihično neugodje, ki ga trpi oškodovanec, pri čemer ni potrebno, da zaradi takšnega posega trpi njegovo zdravje. Trditvena podlaga o psihičnem neugodju in/ali okvarah zdravja zaradi nedovoljenih imisij pri posameznem tožniku je izostala. Glede na dejstvo, da gre pri škodi
v obliki prestanih duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostnih pravic predvsem za oškodovančeva subjektivna zaznavanja in t. i. preteklo škodo, ni mogoče sprejeti izvajanj revidentov, da ob vložitvi tožbe niso vedeli, kakšno je bilo njihovo psihično neugodje, ki so ga zaradi nedovoljenih imisij trpeli.
Ker pomanjkljivih trditev ne more nadomestiti izvedba dokazov, so neutemeljene revizijske navedbe o zavrnitvi v reviziji izpostavljenih dokaznih predlogov, in sicer postavitev izvedencev gradbene, kmetijske in medicinske stroke ter zaslišanje tožnikov.
disciplinska kršitev - pooblaščeni arhitekt – dovoljenost revizije - zelo hude posledice - vpliv na poslovanje - objava disciplinske sankcije
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revident kljub izrečeni disciplinski sankciji še naprej lahko opravlja svojo dejavnost, ni izkazal zatrjevanih zelo hudih posledic, ki naj bi usodno vplivala na njegovo poslovanje.
Revident bi lahko v obdobju več kot devetih mesecev (od dokončnosti sklepa v disciplinskem postopku oziroma od objave disciplinske sankcije pa do vložitve obravnavane revizije) pridobil dokaze o zatrjevanih zelo hudih posledicah, če bi te obstajale. Ker pa se v reviziji zgolj pavšalno sklicuje na vpliv izpodbijane odločbe na njegovo poslovanje in za to ne prilaga dokazov, zelo hudih posledic ni izkazal.