Naloga sodišča je, da presodi, ali se konkretno ugotovljena dejstva (ravnanje, opustitev) ujemajo s tipičnim vedenjem, ravnanjem v stroki. Izvedenec sodišču le posreduje pravila stroke, ki so pravnega značaja, ne sme pa prevzeti funkcije sojenja. Sodnik mora kritično oceniti izvedensko mnenje. V delu, v katerem izvedenci presegajo okvire svojih nalog (posredovati sodišču pravila stroke, poklica, na podlagi katerih sodišče oblikuje vsebino pravne norme), sodišče mnenja ne sme upoštevati.
Tožnik (oškodovanec) nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki se nanašajo na vzročno zvezo, da je vzrok poslabšanja zdravstvenega stanja neskrbno ravnanje, opustitev. Na toženi stranki je trditveno in dokazno breme glede dejstva, da je (rezervni) vzrok poslabšanja tožnikovega zdravja v naravnem teku njegove bolezni oziroma poškodbe, da bi enaka škoda nastala tudi, če ne bi prišlo do neskrbnega ravnanja (da je zdravnikov prispevek k škodi nepomemben).
Ocena, v kakšnem delu je vzrok škode osnovna poškodba, v kakšnem delu pa je vzrok neskrbno ravnanje toženkine zavarovanke, je rezultat pravnega ovrednotenja vseh dejstev in okoliščin posameznega primera. Predpogoj strokovno dognane in pravno prepričljive odločitve pa je ugotovitev naravne vzročnosti s pomočjo izvedenca na podlagi naravoslovne metodologije, ki ne pušča prostora za subjektivno oceno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2007324
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 135, 135/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja - grožnja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Grožnja v smislu 135. člena KZ-1 mora biti objektivno zmožna povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost oškodovanca. Zgolj dejstvo, da se je oškodovanec zaradi grožnje prestrašil in počutil ogroženega za izpolnitev zakonskih znakov tega kaznivega dejanja ne zadostuje.
ZSKZ člen 14. ZVGLD člen 29. ZKZ (1973) člen 4, 4/5, 23.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - lovska družina - pridobitev lastninske pravice
Lovska družina je upravljala in uporabljala za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, na njih ni imela lastninske pravice in je zato ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča, ne glede na to, s katerimi sredstvi (iz kakšnih virov) so bila kupljena oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena.
ZPP člen 44, 44/3, 180, 180/2, 284, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - ocena vrednosti spornega predmeta - ugovor nasprotne stranke - zavrženje revizije
Določitev vrednosti spornega predmeta je v prvi vrsti dolžnost tožnika, pri čemer ima sodišče korekturno dolžnost. V skladu z enakim varstvom pravic se določbe ZPP razlaga tako, da ima možnost zahtevati ugotovitev vrednosti spornega predmeta tudi nasprotna stranka v postopku. Obravnavanje tega vprašanja je časovno omejeno do začetka obravnavanja glavne stvari. Zato kasneje s sklepom določena vrednost spornega predmeta ne more biti relevantna za presojo strankine pravice do revizije.
Haaška konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4. Zakon o obveznim odnosima (ZOO) člen 1100, 1104. Orientacijski kriteriji za določanje odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške (2002).
povrnitev nepremoženjske škode - hrvaško pravo - prometna nesreča - pravo kraja nesreče - Haaška konvencija - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - Duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - višine odškodnine - orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške
Izjeme iz točke a) 4. člena Haaške konvencije za odstop od splošnega pravila o uporabi prava kraja nastanka nesreče iz 3. člena Haaške konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče niso podane.
ZDoh-1 člen 15, 17, 17-6, 20, 20-5, 98, 98/3-2, 98/3-8.
dovoljena revizija - dohodnina - drugi dohodki - brezplačna izdaja blaga - dohodek v obliki ugodnosti v naravi - medicinsko tehnični pripomočki - ugodnosti na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja
Izmed artiklov, ki so jih posamezniki v obravnavanem primeru brezplačno prejeli kot ugodnost v naravi, je le prejem medicinsko tehničnih pripomočkov, do katerih so posamezniki upravičeni na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja, mogoče opredeliti kot oproščen dohodek, in sicer po 5. točki 20. člena ZDoh-1. To pa pomeni, da je treba prejem vseh preostalih artiklov v obravnavanem primeru opredeliti kot obdavčljiv dohodek prejemnikov. Obdavčljivost dohodka je glede na navedeno odvisna od narave artikla, ki ga je revidentka brezplačno izdala, torej, ali gre za medicinsko tehničen pripomoček, do katerega je posameznik upravičen na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja, in ne od vprašanja, kako je revidentka brezplačno izdajo artiklov financirala oziroma koliko stroškov za brezplačno izdane artikle je pokrivala s sredstvi, ki jih je prejela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Obdavčitev prejema artiklov, ki niso medicinsko tehnični pripomočki, katerih brezplačno izdajo je revidentka pokrivala s sredstvi, ki jih je prejela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je tako tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljena.
predlog za dopustitev revizije - predlog, ki ga vloži stranka sama - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - nepopolna vloga - priloge - izvod odločbe sodišča druge stopnje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik je vlogo, ki po vsebini izredno pravno sredstvo, vložil sam, ne da bi pri tem izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP.
Vloga je nepopolna, saj ji (po določbi drugega odstavka 367.b člena ZPP) ni priložen izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje.
Za presojo veljavnosti oporoke kot (enostranskega) pravnega posla (za primer smrti) se uporabljajo splošna pravila OZ o pogojih za veljavnost pravnih poslov samo tedaj, če glede konkretno zatrjevanega razloga za neveljavnost ZD nima posebnih določb. OZ se uporablja na primer v zvezi z vprašanji dopustnosti podlage oporočnega razpolaganja ter možnosti, dopustnosti, določenosti ali določljivosti vsebine oporoke. In po določbah OZ je mogoče oporoko ali njen del izreči tudi za nično, ne pa je le razveljaviti na podlagi izpodbojnega zahtevka.
Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju je pravno vprašanje, ali je oporoka sploh nastala, predhodno vprašanje v pravdi, ki teče na podlagi tožbe po 224. členu ZD. Tudi pri »izpodbijanju« »nenastalih« oporok torej stranke niso vezane na zahtevek iz 61. člena ZD.
Stranka mora v primeru dvoma o veljavnosti oporoke sodno varstvo zahtevati tako, da postavi bodisi izpodbojni bodisi ničnostni zahtevek ne glede na to, da pojem neveljavnosti zaobjema obe navedeni obliki.
Glede sosporništva na pasivni strani so stališča v literaturi različna. Vsem je skupna dilema, ali mora zakoniti dedič, ki izpodbija oporoko, s tožbo zajeti vse oporočne dediče, da je tožena prava stranka (ali so oporočni dediči nujni sosporniki) ali ne (in so oporočni dediči enotni sosporniki ali pa sploh niso sosporniki), po nobenem pa se ne zahteva, da bi morali biti toženi tudi (tisti) zakoniti dediči (ki se niso pridružili tožniku).
Razveljavitev oporoke bo učinkovala tudi zoper tiste zakonite dediče, ki v pravdi niso sodelovali, vendar učinek zanje ne bo neugoden: pridobili bodo dediščino, ki je sicer ne bi, njim pa bo pridržana dispozicija o tem, ali jo bodo sprejeli in obdržali.
ZDDV-1 člen 76b. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 193-200, 202-204. ZDavP-2 člen 6, 74, 74/3, 97, 97/5.
dovoljena revizija - davki - davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost - DDV - plačnik davkov in prispevkov - povezane osebe - navidezni posli - navidezna zaposlitev pri drugem delodajalcu - posel z nedopustno podlago - solidarna odgovornost - prenos direktive - začasna odredba - izogibanje plačilu davka
Revident in družba A., katere direktor je oče revidentove direktorice in revidentove ustanoviteljice, sta sklenila vrsto poslov (tudi pogodbo o sodelovanju, na podlagi katere je revident neto plače, brez davkov in prispevkov, kot plačilo storitev dela izplačeval neposredno na transakcijski račun delavcev), pri katerih nista bila obdavčena (saj je bila družba A. pri kateri so bile izkazane obveznosti plačila davkov in prispevkov, blokirana), s tem pa sta prikrila ekonomsko vsebino posla, ki je obdavčen (dejansko zaposlitev delavcev pri revidentu, na katerega je bila prenesena dejavnost družbe A.). Davki in prispevki tako pri nobeni od povezanih oseb niso bili odtegnjeni, čeprav so bile plače pri revidentu izplačane, pri povezani osebi pa obračunane. Glede na vsebino navedenih poslov in ugotovljena dejstva (da gre za povezani osebi, da je družba A. insolventna in ne poravnava svojih obveznosti, da je na revidenta prenesena proizvodnja, da so bila plačila med povezanima osebama izvedena zgolj na podlagi pobotov in cesij, da so delavci delo opravljali, da so bile plače izplačane, dajatve pa niso bile odtegnjene), je treba v skladu s tretjim odstavkom 74. člena ZDavP-2 revidenta obravnavati kot plačnika davkov in prispevkov.
Sodišče ni zavrnilo dokaznega predloga obrambe za pridobitev izvedenskega mnenja grafologa, temveč je dokaznemu predlogu ugodilo in postavilo ustreznega izvedenca. Ta je nato ugotovil, da mnenja ne more izdelati, ker ni na razpolago potrebnega gradiva.
ZDoh-2 člen 97, 97/1, 98, 98/1, 98/2, 98/7-1. ZDavP-2 člen 76, 76/3. URS člen 2, 14.
dovoljena revizija - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine -vrednost kapitala ob pridobitvi - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - priznavanje stroškov - zniževanje davčne osnove - trditveno in dokazno breme davčnega zavezanca - izvedba dokazov v davčnem postopku - računi izdani na drugo ime - neizkazanost plačila - lastno delo zavezanca - neizkazanost nastanka stroškov - načelo enakosti pred zakonom
Davčni zavezanec mora, če želi uveljaviti stroške na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja ter s tem znižati davčno osnovo, dokazati, da so ti stroški dejansko nastali in pri tem tudi izkazati, da gre za tako vrsto stroška, ki ga je mogoče priznati, in da ga je tudi plačal.
Da se lahko stroški obravnavajo kot priznani stroški pri odmeri davčne osnove za davek od dobička od kapitala, morajo nastati davčnemu zavezancu, ki je kapital odsvojil in kateremu se dohodnina odmerja.
Ker revidentka za delo v lastni režiji (s pomočjo sorodnikov in prijateljev) ni nič plačala, ji stroški za povečanje vrednosti nepremičnine v ocenjeni višini 43.270,00 EUR niso nikoli nastali. Gre namreč za neplačano delo, ki se sicer ovrednoti pri višji vrednosti nepremičnine ob odsvojitvi, ni pa lastnega dela mogoče šteti kot investicijo ali strošek v smislu ZDoh-2.
Tožena stranka izpodbija z revizijo tudi odločitev o ugotovitvenem delu zahtevka, iz katerega izhaja, da je njegova vrednost 102.396,12 EUR (zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve v tej višini). Vendar pa predstavlja ta zahtevek predhodni oziroma vmesni ugotovitveni zahtevek, ki je uveljavljen poleg dajatvenega zahtevka. V takšnih procesnih situacijah pa tudi v skladu z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča vmesni ugotovitveni zahtevek ne predstavlja kriterija za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta, odločilnega za dovolitev revizije, temveč je pomembna oziroma upoštevna le sporna vrednost dajatvenega zahtevka.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDLov-1 člen 53, 53/5. ZON člen 91, 92, 92/1, 92/2, 93, 93/1.
dopuščena revizija - odgovornost države - škoda, ki jo povzročijo zaščitene vrste prostoživečih živali - izključitev odgovornosti - skrbnost dobrega gospodarja
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste prostoživečih sesalcev in ptic, kot jih opredeljuje Zakon o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON) ter v tem okviru pravnega standarda skrbnosti dobrega gospodarja v smislu določbe prvega odstavka 92. člena ZON.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Stališče revizije, da kršitev pravice do sojenja v razumnem roku po normalnem teku stvari nikakor ne more predstavljati vzroka za nastanek premoženjske škode, ne drži.
Kontinuirano izvrševanje kaznivega dejanja, ki predstavlja utečen in donosen posel, dogovarjanje v imenu deklet za srečanja s strankami, dejansko vodenje in nadziranje njihove prostitucije, predstavlja izkoriščanje prostituiranja in s tem kaznivo dejanje zlorabe prostitucije.
Obsojenec je bil že v vabilu in na predobravnavnem naroku seznanjen s pravico podajanja dokaznih in drugih predlogov, to pravico je takrat tudi izkoristil, ter s posledico, če teh predlogov ne bo podal pravočasno. Obsojenec ni obrazložil, zakaj dokaznih predlogov za zaslišanje priče in poslušanje zvočnega posnetka ni podal že na predobravnavnem naroku, zato je presoja sodišča, da je ta dokazna predloga podal prepozno, utemeljena.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018185
ZZD člen 206, 206/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZVGLD člen 29, 55, 57, 57/1, 57/2, 57/3. ZKZ člen 4, 4/5, 23.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - lovska družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice
Lovske družine so imele v prejšnjem družbenoekonomskem sistemu nekoliko drugačen položaj kot druga društva, katerih osnovni namen je bil uresničevanje interesov članov društva. Lovske družine so bile namreč opredeljene kot samoupravne organizacije občanov (prvi odstavek 57. člena ZVGLD), torej družbene organizacije, ki uresničujejo tudi širše družbene interese pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Meja med družbenimi organizacijami in društvi ni bila jasno določena niti v teoriji niti v praksi.
Lovske družine so kmetijska zemljišča lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev - stalno prebivališče dolžnika - začasno prebivališče dolžnika
Za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. Na sodnem območju Okrajnega sodišča v Celju (..., Celje) ima dolžnik le začasno prebivališče.