dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - odstop od prakse Vrhovnega sodišča - odstop od prakse Sodišča EU - natančnost in konkretnost trditev o zatrjevanem odstopu
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizija po uradni dolžnosti ni dovoljena.
Če revident zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pomembnega pravnega vprašanja, mora skladno s trditvenim in dokaznim bremenom, ki ga nosi, natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve, in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljuje neenotno sodno prakso, in zatrjevano neenotnost oziroma odstopanje utemeljiti.
Enak standard natančnosti in konkretnosti pomembnega pravnega vprašanja ter potrebne obrazložitve velja tudi, ko revident glede pomembnega pravnega vprašanja zatrjuje odstop od sodne prakse Sodišča EU.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora – utemeljen sum - sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe
Utemeljen sum, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje izhaja (tudi po odločitvi sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje) iz pravnomočne obtožnice, ki bo podlaga sodišču prve stopnje v novem sojenju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Očitki na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku ne posegajo v videz nepristranskosti sodišča in jih ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazni postopek - presoja pritožbenih navedb - izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec oziroma njegov zagovornik do začetka seje senata pritožbenega sodišča nista poizvedela o sestavi senata in zahtevala izločitev višje sodnice iz razloga pristranskosti, to možnost pa sta vsekakor imela, zato je bil obsojenec pri uveljavljanju te kršitve prekludiran.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017372
ZIZ člen 64, 65, 65/3. ZPP člen 190, 384, 384/1. ZOR člen 454, 454/1. SPZ člen 8, 10, 18, 23, 40, 42, 44, 49, 49/2. ZTLR člen 12, 33, 52, 64, 64/1. ZZK člen 12, 13, 134, 136, 136/1, 136/2. ZZK-1 člen 32, 33 - 38, 40, 40/1-1, 40/1-2, 150. ZPN člen 7. ZSZ (1984) člen 46, 51. ZLNDL člen 3. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 36, 39.
izvršba na nepremičnino - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor tretjega - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - procesne predpostavke - lastninska pravica na predmetu izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - funkcionalno zemljišče - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - zaznamba sklepa o izvršbi - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - vpis v zemljiško knjigo - obstoj razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke z zaznambo sklepa o izvršbi - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev zemljiškoknjižnega dovolila - lastninjenje - prenos pravice uporabe - superficies solo cedit - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizije
Tožba za nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ, ki je vložena brez sklepa izvršilnega sodišča iz drugega odstavka istega člena, se zavrže.
Nevpisana lastninska pravica ima vselej prednost pred neposlovno pridobljeno zastavno pravico, ne glede na način pridobitve lastninske pravice in njeno modalnost oziroma vrsto, ali celo ne glede na ovire, ki je privedla do nevknjižbe lastninske pravice. Pri pravno poslovnih pridobitvah je odločilen obstoj zakonitega pravnega naslova, ki predstavlja podlago za vknjižbo, tako tudi pridobitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, ki neposredno zagotavlja vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi. Varovane so le pridobitve pravic v pravnem prometu, kamor pa v izvršilnem postopku pridobljena zastavna pravica ne spada. V takšnih primerih ima vselej prednost pričakovana lastninska pravica tretjega, ki izključuje absolutnost učinkov zemljiškoknjižnega vpisa in s tem tudi načela zaupanja v podatke zemljiške knjige.
Okoliščina, da je bil overjen podpis prodajalca na prvi pogodbi šele v letu 2008, nima pravno odločilnega pomena. Bistveno je, da so vsi kupci v verigi pogodb razpolagali z zakonitimi pravnimi naslovi in z v zadostni meri overjenimi zemljiškoknjižnimi dovolili, na podlagi katerih so lahko pridobili lastninsko pravico tako na zemljišču kot tudi na stavbi.
Neogibna potrebnost pripora pomeni, da se je sodišče prepričalo, da milejši ukrepi ne bi zagotovili nemotenega poteka kazenskega postopka oziroma varnosti ljudi.
Relevantni za odločitev so revizijski očitki, da se sodišči nižjih stopenj nista opredelili do celotnih izpovedb prič, čeprav se nanje sklicujeta in tudi na podlagi njih napravita zaključek, da tožnik in pokojna nista živela v zunajzakonski skupnosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
subvencija za prehrano - ni izpodbijanega akta - nepopolna tožba - odprava pomanjkljivosti tožbe - sodišče zadeve ne more obravnavati - dokazno breme - breme predložitve izpodbijanega akta
Na vprašanje, kdaj sodišče „zadeve ne more obravnavati“ (drugi odstavek 31. člena ZUS-1), po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče enoznačno odgovoriti, temveč je to stvar presoje v vsakem posameznem primeru.
V nobenem primeru pa ni mogoče zgolj na podlagi dejstva, da sodišče fizično ne razpolaga z izpodbijanim aktom, zaključiti, da zadeve ni mogoče obravnavati. Relevantno vsebino izpodbijanega sklepa je namreč mogoče ugotoviti tudi na druge načine.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZOro-1 člen 14, 14/2-2, 58, 58/1.
odvzem orožja in orožnega lista - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident s svojimi navedbami ni izkazal zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ni izkazal, da bi bili zaradi odvzema orožja njegova varnost oziroma varnost ljudi v njegovem lokalu oziroma izvajanje gostinske dejavnosti dejansko ogroženi. Revident tudi ni izkazal, da bi se morebitni ogroženosti lahko uspešno zoperstavil edino oziroma na najprimernejši način le z orožjem.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 24, 27, 27/1. SPZ člen 2, 5, 66, 138, 139. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 2.
brezplačna pravna pomoč - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - finančni pogoj - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem - hipoteka - solastnina
V postopkih dodeljevanja BPP se možnost razpolaganja s premoženjem upošteva kot relevantna okoliščina pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za njeno upravičenost.
Pravni standard »možnosti razpolaganja« je treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravnoposlovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.
Gola dejstva, da so na nepremičnini vpisane hipoteke in da je premoženje v solastnini, ne pomenijo nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem in jih zato same po sebi ni mogoče šteti kot tistih okoliščin, ki bi premoženje izključevala iz obsega ugotavljanja finančnega kriterija za BPP.
ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - preživnina višina preživnine - otroški dodatek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vprašanje upoštevnosti otroškega dodatka pri določanju preživnine je Vrhovno sodišče že rešilo v zadevi II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pravočasnost odločitve o stvarni pristojnosti
Po določbi prvega odstavka 19. člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Postopanje v nasprotju s to določbo je opredeljeno kot kršitev po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izjema je določena za okrožno sodišče, ki se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča samo ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave (drugi odstavek 19. člena ZPP). Ta izjema se nanaša le na razmerje med okrožnim in okrajnim sodiščem kot sodiščema splošne pristojnosti in ne na razmerje med sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 5/1-c. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninski spor
Dejstvo, da je tožnik delal na gradbišču tožene stranke, po njenih navodilih in nadzorom ter je bila ta zadolžena tudi za varno delo, ne spremeni narave spora, ampak je to kvečjemu temelj za njeno odgovornost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS3006290
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpravnina - prispevki za socialno varnost - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali imajo delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana iz razloga nesposobnosti in jim je bila izplačana odpravnina pred 31. 7. 2010 (pred uveljavitvijo odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-214/09, Up-2988/08 z dne 8. 7. 2010) pravico do plačila odpravnine brez obračuna in odvoda prispevkov za socialno varnost.
ZPVPJN člen 3, 3/2, 6, 6/2, 14, 14/1, 42. ZPP člen 76, 76/2, 339, 339/2-8.
razlaga zakona - sistematična razlaga - namenska razlaga - logična razlaga - javno naročilo - postopek javnega naročanja - pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - procesna legitimacija - aktivna legitimacija - zagovornik javnega interesa - aktivna legitimacija zagovornika javnega interesa - tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna stranka
Namenska, logična in sistematična razlaga določbe 42. člena ZPVPJN pokažejo, da je imel zakonodajalec namen zastopnikom javnega interesa podeliti samostojno aktivno procesno legitimacijo za vložitve tožbe na ničnost pogodbe, kadar Republika Slovenija ni pogodbena stranka. Posledično zadnjega stavka 42. člena ZPVPJN ne moremo razlagati tako, kot da se ravno tako nanaša na situacije, ko
Republika Slovenija ni pogodbena stranka, temveč ga je treba razlagati na način, da se nanaša na situacije, ko je Republika Slovenija pogodbena stranka.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - odmera starostne pokojnine
Spor o pravici do starostne pokojnine in podlagah za odmero višine le te je socialni spor, v katerem je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje revizija že po zakonu dovoljena. Zato tožnik za vložitev predloga za dopustitev revizije v smislu določb drugega odstavka 374. člena ZPP nima pravnega interesa.
spor o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in delodajalcem - stvarna pristojnost - spor o pristojnosti
Glede na kompetenčno dejansko stanje (spor o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in delodajalcem) gre za spor, za rešitev katerega je po določbah 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.