ZPIZ-1 člen 8, 36, 37, 38, 193. ZDR člen 88, 114, 201, 236. ZUTD člen 63.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - starejši delavec - varstvo starejših delavcev - minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine - znižanje starosti - delovna doba
Tudi od zavarovanca je odvisno, ali bo za pridobitev pravice do starostne pokojnine npr. uveljavljal znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otroka in iz naslova dodane dobe ter na ta način izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (vendar bo imel prav zaradi takšne izbire lahko tudi nižjo pokojnino).
Ker je tožnica za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljala tako dodano dobo kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok, je na ta način, torej prav z upoštevanjem teh obdobij, izpolnjevala minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato zanjo ni veljalo posebno varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR in bi ji v skladu z drugim odstavkom iste zakonske določbe morala biti zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
ZDR člen 65, 82, 86, 88. ZDR-1 člen 118. ZPP člen 286.
pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - meje sodne presoje - dokazno breme - prekluzija - sodna razveza pogodbe - priznanje delovnega razmerja za krajši delovni čas pri dveh delodajalcih
Ob tem, da je tožnica izrecno nasprotovala obstoju razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, na katerega se je v odpovedi sklicevala tožena stranka, je bilo dokazno breme glede obstoja tega razloga na strani tožene stranke. Tožena stranka navedb v zvezi s tem ni podala pravočasno (niti predlagala ustreznih dokazov), zaradi česar je sodišče druge stopnje pravilno upoštevalo določbo 286. člena ZPP, oziroma bi prav v nasprotnem primeru prišlo do kršitve te zakonske določbe.
Iz določbe 118. člena ZDR-1 ne izhaja, da bi morala tožnica podati ustrezen tožbeni zahtevek za sodno razvezo, saj bi predlog za razvezo lahko podala tudi tožena stranka (kar pa je tudi storila), sodišče pa bi lahko (ob ugotovitvi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interese nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče) odločilo o sodni razvezi in denarnem povračilu.
V zvezi z odločitvijo o trajanju delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki od 20. 2. 2011 do 18. 1. 2012 in nato šele od 1. 8. 2012 do 10. 9. 2013, ne pa v vmesnem obdobju, je utemeljena revizija tožnice, saj je bilo ugotovljeno tudi, da je bila tožnica od 19. 1. 2012 do 31. 7. 2012 zaposlena pri drugem delodajalcu, vendar le za krajši delovni čas, 20 ur tedensko. V takšnem primeru ni utemeljenih razlogov za nepriznanje delovnega razmerja pri dveh delodajalcih.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZJU člen 156, 156/1, 156/2, 156/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče druge stopnje je štelo tek roka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi od razloga, ki ni predhodno ugotovljeni odpovedni razlog, zato je podano nasprotje med razlogi o odločilnem dejstvu.
ZJU, ki je v razmerju do ZDR specialen zakon, nastanek odpovednega razloga (in s tem začetek teka roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi) izrecno veže na spremembo akta.
brezposelnost - denarno nadomestilo - nadomestilo za primer brezposelnosti - prijava v evidenco - zahtevek za denarno nadomestilo - rok - dokazna ocena
Tožnikove navedbe predstavljajo tudi zavzemanje za spremembo dokazne ocene oziroma drugačno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa ni utemeljen revizijski razlog.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora – odločanje sodišča druge stopnje o priporu - trajanje postopka - dolžnost posebno hitrega postopanja
Višje sodišče je navedlo konkretna dejstva in okoliščine na podlagi katerih je sklepalo, da je pri obdolžencu podana tako visoka stopnja nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, da jo je mogoče odpraviti le s priporom ter da je pripor neizogibno potreben, da se zagotovi varnost ljudi.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 33.
mednarodna zaščita - predaja tujca odgovorni državi Švici - dokazno breme o obstoju razlogov za nepredajo - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka
Predaja prosilca v državo članico, ki je bila določena za odgovorno, ni mogoča, če obstajajo utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilca.
Obstoj pogojev po členu 3(2) Uredbe Dublin III je tožnik sicer zatrjeval, vendar jih po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal. Njegove trditve ne dajejo podlage, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, da bi v Švici obstajale sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - tuja nega in pomoč
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega in procesnega prava glede presoje tožnikove upravičenosti do povrnitve nadomestila za tujo nego in pomoč.
Revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni navedlo zakonske podlage, ki jo je uporabilo, ni utemeljen. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo spremenilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava s strani prvostopenjskega sodišča.
Ker je dopustno materialnopravni ugovor zastaranja podati do konca glavne obravnave, to posledično pomeni, da se lahko tudi nasprotna - tožeča stranka vselej do konca glavne obravnave opredeljuje do takšnega ugovora. Še posebej, ko je tožnik v skladu z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP pravočasno - do prvega naroka oziroma na njem navedel vse pravotvorne okoliščine, ki se nanašajo tudi na obstoj kazenske sodbe in posledično materialno-pravno zahtevo po upoštevanju daljšega zastaralnega roka, ki velja za kazenski pregon. Ker so bile trditve, da zastaralni rok še ni potekel, torej uveljavljane pravočasno, navedeno pravno pomembno dejstvo o obstoju kaznivega dejanja pa celo že pred tem, ni mogoče tožnika postavljati v slabši procesni položaj, kot toženo stranko, če bi npr. ta ugovor zastaranja podala že po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo, pravotvorna dejstva za zastaranje pa bi sicer uveljavljala že pravočasno pred tem.
Ker je škodni dogodek nastal v juliju 2001, tožba bila vložena 7. 12. 2006, kazenska sodba z dne 8. 11. 2002 pa je pretrgala tek zastaralnega roka, ki bi tako potekel šele 8. 11. 2007 (relativni petletni), absolutni desetletni pa celo šele v letu 2012, zastaralni rok iz 377. člena ZOR še ni potekel.
razveljavitev dovoljenja za stalno prebivanje - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - navedbe v okviru zahteve za izdajo začasne odredbe - preživljanje otrok
Revident ni navedel nobene okoliščine, ki bi vplivala na dovoljenost revizije. Navedel je zgolj relevantno pravno podlago (3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1), kar pa za dovoljenost revizije ne zadošča.
Revident je v nadaljevanju revizije sicer navedel določene posledice izpodbijane odločitve (čeprav v okviru zahteve za izdajo začasne odredbe), vendar jih ni izkazal, zaradi česar revizija ne more biti dovoljena na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0017283
OZ člen 352, 364, 364/2.
odškodninski spor - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - škoda - zaključek zdravljenja - vednost o obsegu škode - nova škoda - pripoznava terjatve - višina terjatve ob pripoznavi - skrbnost oškodovanca
Tožnik na podlagi izvedenskega mnenja z dne 27. 8. 2005 ni imel podlage za „ugibanje“, ali je bila omenjena težava posledica škodnega dogodka ali ne oziroma ali je bil dolžan v primeru nejasnosti pomisliti tudi na možnost, da težava ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
Plačilo z dne 20. 12. 2005 zastaranja na podlagi drugega odstavka 364. člena OZ ni pretrgalo, ker je toženka ob pripoznavi navedla višino terjatve.
ZDavP-2 člen 97, 97/1, 155, 155/1-1. ZDavP člen 47. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 35, 35/1. ZGD člen 394, 394/1.
zahteva za vračilo davka - prisilna izterjava davka od odgovornega družbenika izbrisane družbe po ZFPPod - izvršilni naslov - aktivni družbenik - odgovornost za dolgove izbrisane družbe - odprava sklepa o prisilni izterjavi - prostovoljno plačilo - pravica do sodnega varstva
Za presojo utemeljenosti zahteve za vračilo davka je bistveno, da je davčni zavezanec plačal nekaj, kar ni bil dolžan, oziroma več, kot je bil dolžan. V obravnavanem primeru je davčni dolg izbrisane družbe obstajal v višini, zahtevani tudi v izvršilnem postopku, revidentka pa je bila aktivna družbenica izbrisane družbe in kot taka v času plačila davka odgovorna za njene dolgove.
Zgolj dejstvo, da je bil sklep o prisilni izterjavi dolga odpravljen in zadeva vrnjena v ponoven postopek (v ponovnem postopku pa se je prisilna izterjava ustavila zaradi zastaranja pravice do izterjave), še ne pomeni, da davčni dolg ni obstajal in da je bilo zaradi tega vse, kar je bilo na račun davčnega dolga plačano, plačano ne da bi obstajal dolg, in da so zato izpolnjeni pogoji za vračilo davka.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zato, da lahko sodišče sploh ugotovi ali obstaja relevantna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe za dopustitev revizije, mora predlagatelj dopustitve revizije v predlogu in s priloženimi listinami izkazati relevantno vrednost.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007304
ZKP člen 372, 372-1, 384, 420, 420/2, 420/5, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika lahko stori tako davčni zavezanec kot tudi druga oseba, ki davčnemu zavezancu pri davčni zatajitvi pomaga.
ZPP člen 5, 339, 339/2-8, 367, 367a. ZZZDR člen 129.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - preživnina - zmožnosti preživninskega zavezanca - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti
Pravica do izjavljanja je temeljna procesna pravica in stranka mora imeti vselej možnost, da se o dejstvih in dokazih, ki bi bila lahko pomembna za odločitev izjavi in se do njih opredeli. To velja tudi za dokaze, ki jih sodišče izvede po uradni dolžnosti. Tožencu ni bila dana možnost, da bi se izjavil o dokazu, na katerega sta nižji sodišči oprli svojo odločitev (5. člen ZPP), zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožba tožnikov zoper prvostopenjsko odločbo je vložena prezgodaj, ker njena pravilnost in zakonitost v dvostopenjskem upravnem postopku po vsebini še ni bila preizkušena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Med druge tehtne razloge v smislu navedenega zakonskega določila spada tudi dvom v objektivno nepristranskost odločanja pristojnega sodišča. Glede na v predlogu predstavljene okoliščine je razlog za tovrsten dvom nedvomno lahko podan in je zato Vrhovno sodišče določilo pristojnost drugega stvarno pristojnega sodišča.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prepoznava po fotografijah - prepoznava na policiji
Zapisnik o prepoznavi storilca po fotografijah, ki jo je na policiji opravila priča, ni nedovoljen dokaz, kadar je pridobljen skladno z zakonskimi pooblastili policije; ker pa ne gre za dokaz v formalnem procesnem smislu, se sodba nanj ne sme opirati.
ugotovitev državljanstva - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - državljanstvo Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije - vprašanje ni natančno in konkretno - vprašanja ni mogoče obravnavati
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident z zastavljenim vprašanjem ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, kot se to od njega zahteva, saj je vprašanje zastavil zgolj splošno.
Revident tudi z nadaljnjim vprašanjem ni zastavil pomembnega pravnega vprašanja, saj ni jasno izpostavil, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno, katere so tiste okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017383
OZ člen 198. ZDen člen 72. EKČP člen 6. URS člen 2. Sporazum med RS in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih člen 2. ZPP člen 13, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - nemožnost uporabe nepremičnine - povrnitev škode - odškodnina - kanonsko pravo - zastaranje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).