predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zato, da lahko sodišče sploh ugotovi ali obstaja relevantna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe za dopustitev revizije, mora predlagatelj dopustitve revizije v predlogu in s priloženimi listinami izkazati relevantno vrednost.
razveljavitev dovoljenja za stalno prebivanje - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - navedbe v okviru zahteve za izdajo začasne odredbe - preživljanje otrok
Revident ni navedel nobene okoliščine, ki bi vplivala na dovoljenost revizije. Navedel je zgolj relevantno pravno podlago (3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1), kar pa za dovoljenost revizije ne zadošča.
Revident je v nadaljevanju revizije sicer navedel določene posledice izpodbijane odločitve (čeprav v okviru zahteve za izdajo začasne odredbe), vendar jih ni izkazal, zaradi česar revizija ne more biti dovoljena na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0017283
OZ člen 352, 364, 364/2.
odškodninski spor - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - škoda - zaključek zdravljenja - vednost o obsegu škode - nova škoda - pripoznava terjatve - višina terjatve ob pripoznavi - skrbnost oškodovanca
Tožnik na podlagi izvedenskega mnenja z dne 27. 8. 2005 ni imel podlage za „ugibanje“, ali je bila omenjena težava posledica škodnega dogodka ali ne oziroma ali je bil dolžan v primeru nejasnosti pomisliti tudi na možnost, da težava ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
Plačilo z dne 20. 12. 2005 zastaranja na podlagi drugega odstavka 364. člena OZ ni pretrgalo, ker je toženka ob pripoznavi navedla višino terjatve.
ZDavP-2 člen 97, 97/1, 155, 155/1-1. ZDavP člen 47. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 35, 35/1. ZGD člen 394, 394/1.
zahteva za vračilo davka - prisilna izterjava davka od odgovornega družbenika izbrisane družbe po ZFPPod - izvršilni naslov - aktivni družbenik - odgovornost za dolgove izbrisane družbe - odprava sklepa o prisilni izterjavi - prostovoljno plačilo - pravica do sodnega varstva
Za presojo utemeljenosti zahteve za vračilo davka je bistveno, da je davčni zavezanec plačal nekaj, kar ni bil dolžan, oziroma več, kot je bil dolžan. V obravnavanem primeru je davčni dolg izbrisane družbe obstajal v višini, zahtevani tudi v izvršilnem postopku, revidentka pa je bila aktivna družbenica izbrisane družbe in kot taka v času plačila davka odgovorna za njene dolgove.
Zgolj dejstvo, da je bil sklep o prisilni izterjavi dolga odpravljen in zadeva vrnjena v ponoven postopek (v ponovnem postopku pa se je prisilna izterjava ustavila zaradi zastaranja pravice do izterjave), še ne pomeni, da davčni dolg ni obstajal in da je bilo zaradi tega vse, kar je bilo na račun davčnega dolga plačano, plačano ne da bi obstajal dolg, in da so zato izpolnjeni pogoji za vračilo davka.
Revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni navedlo zakonske podlage, ki jo je uporabilo, ni utemeljen. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo spremenilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava s strani prvostopenjskega sodišča.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 4, 5, 6, 29, 31, 32. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 13. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi (Madžarski) - razlogi za opustitev predaje (objektivni in subjektivni ter največje koristi otroka) - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nespoštovanje napotkov Vrhovnega sodišča - kršitev pravil postopka - razveljavitev izpodbijane sodbe in odprava izpodbijanega sklepa tožene stranke
Ker sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku v zvezi s predhodno odločitvijo Vrhovnega sodišča ni upoštevalo napotkov Vrhovnega sodišča in tega ne obrazložilo, je absolutno bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in bi jo bilo treba razveljaviti že iz tega razloga.
Pri odločanju o predaji prosilcev za mednarodno zaščito odgovorni državi mora odločujoči organ (tožena stranka oziroma sodišče prve stopnje), če prosilci izrazijo sum, da v odgovorni državi obstojajo sistemske napake oziroma pogoj za prosilce, ki bi lahko pomenili kršitev njihovih temeljnih pravic iz 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah (objektivni razlogi), ali navajajo, da odgovorna država zanje ni varna, ker jim tam grozi kršenje temeljnih pravic (subjektivni razlog) ali da s predajo ne bodo upoštevane največje otrokove koristi, raziskati relevantne okoliščine in odločiti o predaji, upoštevaje te okoliščine. Če tega ne stori, krši materialno pravo, posledično pa je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Če teh kršitev tožene stranke sodišče prve stopnje ne odpravi, je treba njegovo sodbo razveljaviti, izpodbijani akt tožene stranke pa odpraviti.
Pri odločanju o predaji odgovorni državi je treba upoštevati tudi 6 mesečni rok za predajo, in je predaja dopustna le še, če za to obstojajo predpisane izjeme.
ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1, 231/2. ZVV člen 6, 6/1, 15, 15/1. URS člen 2, 14, 14/2, 50, 50/3, 155. ZPP člen 339, 339/2-8.
zdravstveno varstvo vojnih veteranov - plačilo zdravstvenih storitev – sprememba na podlagi zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) - ni poseženo v pravico revidenta za nazaj - je pa poseženo v njegovo pravico za naprej - razlog, utemeljen v prevladujočem in legitimnem javnem interesu - nevročitev odgovora na tožbo kot relativna kršitev postopka
Prvi in drugi odstavek 231. člena ZUJF nista v neskladju z Ustavo. Iz odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da določbi ne posegata v pravico vojnih veteranov do zdravstvenega varstva iz 15. člena ZVV za nazaj, zato nista v neskladju s 155. členom Ustave. Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic namreč ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi takšne ureditve. Posegata pa ti določbi 231. člena ZUJF v pravico vojnih veteranov do zdravstvenega varstva iz 15. člena ZVV za naprej, to je v pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja. Vojnim veteranom, ki ne izpolnjujejo pogojev po novi ureditvi, ta pravica od 1. 1. 2013 ne pripada več, zato izpodbijana ureditev posega v načelo varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Vendar pa za tak poseg obstaja stvarni razlog, utemeljen v prevladujočem in legitimnem javnem interesu, to je ogrožena finančna zmožnost države za zagotavljanje te in drugih socialnih dajatev, ta ureditev povojnih veteranov ne prizadeva prekomerno, saj je zakonodajalec pravico pridržal za socialno ogrožene vojne veterane, drugim, ki jim po novi ureditvi pravica ne pripada več, pa je zagotovil ustrezen čas, da se prilagodijo na nove okoliščine, zato izpodbijana ureditev ni v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave.
Ne vročitev odgovora na tožbo ni absolutna bistvena kršitev postopka v upravnem sporu, temveč relativna kršitev določb postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zaradi take kršitve je na podlagi 1. točke prvega odstavka 85. člena v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 mogoče z revizijo uspeti le, če je kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Tožena stranka se je v odgovoru na tožbo sklicevala na odločbo Ustavnega sodišča, na katero se med drugim sklicuje tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Navedena odločba Ustavnega sodišča pa je del materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati in ga je dolžno tudi uporabiti v svojih odločbah.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti na drugo okrožno sodišče - tehtni razlog - nepristranskost sodišča - brezplačna pravna pomoč
Kot drug tehten razlog za delegacijo pristojnosti se v smislu 67. člena ZPP šteje lahko tudi objektivna nepristranskost. Zgolj zatrjevane slabe izkušnje predlagatelja v drugih postopkih dodeljevanja BPP same po sebi ne zadoščajo za to, da bi bil podan razlog za delegacijo pristojnosti in sicer utemeljen dvom v nepristranskost.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sestava sodišča - predobravnavni narok - dogovor za hitrejši potek in končanje glavne obravnave – odpoved procesni pravici
Odpoved določenim procesnim pravicam, zaradi hitrejšega poteka in končanja glavne obravnave, mora biti izrecna in nedvoumna ter ne sme dopuščati različnih razlag. Vsebina zapisnika o predobravnavnem naroku pa ne daje podlage za ugotovitev, da se je obdolženec zavestno odpovedal pravici do sojenja pred senatom. Iz zapisnika namreč ne izhaja določno, ali je bil obdolženec natančno poučen o procesnih pravicah, ki jih ima po zakonu in katerim se lahko odpove.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odškodninska tožba zoper sodnike višjega sodišča, ki je nadrejeno okrožnemu sodišču, ki naj bi odločalo o BPP - objektivna nepristranskost
Če bi v zadevi odločal predsednik okrožnega sodišča, ki je „podrejeno“ višjemu sodišču, katerega sodnike prosilec toži na odškodnino, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZFPPIPP člen 408, 408/1, 409, 409/1. ZDavP-2 člen 106, 106/2, 106/4, 106/5, 133, 133/3, 155.
odmera dohodnine - dovoljena revizija - izkazane zelo hude posledice - osebni stečaj - sklep o odpustu obveznosti - odpis davka - prenehanje obveznosti - učinkovanje sklepa o odpustu obveznosti na odmero davka - (ne)obstoj dejstva v času izdaje prvostopenjske odmerne odločbe
Sodišče v upravnem sporu preizkuša zakonitost izpodbijanega upravnega akta, v konkretnem primeru prvostopenjske odmerne odločbe, na podlagi dejanskega in pravnega stanja, kakršno je obstajalo v času njene izdaje. Kasneje nastale okoliščine na to presojo ne morejo vplivati.
Ker dejstvo (odpust obveznosti) v času izdaje odmerne odločbe še sploh ni obstajalo, ga davčni organ tudi ni mogel upoštevati, zato je odločba o odmeri dohodnine pravilna in zakonita.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost – utemeljen sum - neogibnost pripora - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Utemeljitev sodišča glede neogibnosti pripora oziroma njegove nenadomestljivosti z drugim milejšim ukrepom je potrebno povezati z ostalimi razlogi sklepa, iz katerih je razvidno, da je pri obdolžencu podana visoka in konkretna nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 33, 33/1-2, 36, 36/1-6. ZJZ člen 16, 16/1, 16/2, 16a, 16a/2. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči člen 1, 1/3.
zavrženje tožbe - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - narava upravnega spora - akt, ki očitno ne posega v pravice tožnika - javna prireditev - izbira izvajalca nujne medicinske pomoči - dogovor z organizatorjem - splošna korist
Tožeča stranka kot izvajalka javne zdravstvene službe, z zatrjevanimi, toda neizkazanimi navedbami o povečanem obsegu svojega dela zaradi nezakonito izdanega dovoljenja za javno prireditev, z navedbo izvajalca nujne medicinske pomoči, ki pa po njenih navedbah tega ni opravljal, temveč je to zanj delal nekdo drug, ki pa za to ni izpolnjeval pogojev, in ob tem, da niti ne zatrjuje, da bi morala biti ona izbrana za izvajalca nujne medicinske pomoči na tej prireditvi ne utemeljuje svojega pravnega interesa, ki bi izhajal iz kakšne njene neposredne, na zakon odprte osebne koristi.
ZDDV-1 člen 82, 82/1-6. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 226, 226/2. ZPP člen 339, 339/2-14.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davek na dodano vrednost - vračilo davka - opis storitve na računu - ustreznost opisa na računu - izpodbijana sodba brez razlogov o odločilni dejstvih - nadomestni račun - originalni račun - ustaljena praksa davčnega organa - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse
Sodišče prve stopnje bi moralo v izpodbijani sodbi natančno in konkretno navesti, zakaj zaključuje, da strokovno usposobljena oseba, ki ni sodelovala v poslovnih dogodkih, na podlagi spornih računov in drugih priloženih listin, ki jih je predložila revidentka ter poznavanja takratnega sistema plačevanja cestnine z DARS kartico, ne more popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznati narave in obsega poslovnih dogodkov. Ker tega ni storilo, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se zato njene pravilnosti in zakonitosti ne da preizkusiti. Zato je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka.
Načelo vezanosti na lastne prejšnje odločitve zahteva, da upravni organ ne sme odstopiti od razlag splošnih pravil, ki si jih je postavil sam, niti od ustaljene upravne prakse, ki se je uveljavila, ne da bi za to imel upravičen razlog, ki ga mora posebej obrazložiti.
pravočasnost tožbe - tožba vložena pri nepristojnem organu - pravilna navedba sodišča v vlogi - napačna navedba naslovnika na pisemski ovojnici - očitna pomota vložnika
Očitna pomota se lahko pripeti vsakomur, tudi zakonitemu zastopniku pravne osebe in celo pravno kvalificiranemu vložniku. Za očitno pomoto stranke, torej za lapsus (in ne za nevednost, neznanje ali neskrbnost), gre praviloma ravno v situaciji,kakršna je obravnavana, torej ko je bilo sodišče v sami vlogi pravilno opredeljeno, napačen naziv sodišča pa je bil nato zapisan na pisemski ovojnici.
Ker je vložitev tožbe v obravnavani zadevi mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, je treba pritožničino tožbo šteti kot pravočasno, ne glede na to, da je na pristojno sodišče prispela po poteku roka za njeno vložitev.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 390, 390/1, 408, 408/1, 408/2, 409, 409/1. ZDoh-2 člen 15, 15/3, 105, 105/3-11. ZDavP-2 člen 44, 44/1, 44/3, 65, 106, 106/2, 106/5, 133, 133/3, 155, 155/1-7. URS člen 14.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - dohodnina - davčna izvršba - nastanek dohodninske obveznosti - nastanek terjatve države - zapadlost davčne terjatve - osebni stečaj - sklep o odpustu obveznosti - učinkovanje sklepa o odpustu obveznosti na izterjavo davka - odpis davka - ustavitev davčne izvršbe - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Dohodninska obveznost na letni ravni, za izpolnitev katere se znesek davka izračunava po koncu časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja, nastane zadnji dan časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja (tretji odstavek 44. člena ZDavP-2). Na opredelitev nastanka obveznosti ne vpliva dejstvo, da se točna višina dohodninske obveznosti ugotovi šele z odmerno odločbo, ki jo izda davčni organ, saj je narava te odločbe zgolj ugotovitvena in ne konstitutivna.
Ker je terjatev države nastala z iztekom leta 2007 oziroma 2008, ko je nastala revidentova dohodninska obveznost, in ker je terjatev države iz naslova davkov navadna terjatev, ki na podlagi drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP ne spada med terjatve, na katere na podlagi izrecne zakonske določbe odpust obveznosti ne učinkuje, pravnomočen sklep o odpustu obveznosti na podlagi prvega odstavka 408.
člena ZFPPIPP učinkuje tudi na obravnavano terjatev (saj učinkuje na vse terjatve, ki so nastale do 6. 1. 2009).
Ker je revidentova dohodninska obveznost za leti 2007 oziroma 2008 prenehala z učinkom od 27. 10. 2011, ko je nastopila pravnomočnost sklepa o odpustu obveznosti, prvostopenjski davčni organ 16. 11. 2011 ni imel več podlage za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.
Zaključek o neizogibni potrebi po odreditvi pripora implicira tudi ugotovitev, zakaj za dosego tega namena ni primernejša odreditev enega izmed milejših ukrepov.
sprejem v državljanstvo - neizpolnjevanje pogojev - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - neizpostavljeno vprašanje - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni izpostavil na zahtevani način. Ni ga namreč natančno in konkretno opredelil po vsebini zadeve, ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, niti ni natančno in konkretno navedel okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost.
Revident ni obrazložil, kakšne konkretne posledice ima zanj odločitev o zavrnitvi prošnje za sprejem v slovensko državljanstvo, niti ni obrazložil, zakaj so te posledice zanj zelo hude, še manj pa je to izkazal.