gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - legalizacija objekta - odmiki - stranski udeleženec - načelo zaslišanja stranke - ogled
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bil tožnik v vseh vabilih za ustne obravnave, razpisane za 15. 6., 11. 7., 17. 8. (ogled) in 10. 10. 2011, opozorjen na možnost pisne izjave, kot to določa drugi odstavek 63. člena ZGO-1. Tožnik je svoj izostanek zaradi zdravstvenih razlogov opravičil za 11. 7. (obravnava ni bila opravljena, pred tem tudi ne 15. 6.) in za 10. 10. 2011, ko je upravni organ kljub temu glavno obravnavo opravil ter istega dne tožniku poslal zapisnik s pozivom, da se v zadevi izjavi. Tožnik je svoje pripombe glede načrtovane gradnje podal v vlogah z dne 17. 8. in 27. 10. 2011, v vlogi z dne 24. 9. 2011 pa je zapisal pripombe glede opravljenega ogleda, saj mu je upravni organ tudi o tem poslal zapisnik. Navedeni potek postopka kaže, da je imel tožnik kot stranski udeleženec v postopku vse možnosti za zavarovanje svojih pravic in pravnih interesov, kar je tudi izkoristil.
V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja se odloča o dopustnosti gradnje na podlagi prikaza v PGD in ne z ogledom. To velja tudi v primerih, kakršen je obravnavani, ko gre za t. i. legalizacijo objekta, zgrajenega pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdvT člen 15, 15/3, 23, 23/1, 23/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - razlaga odvetniške tarife - zakonski spor - spor iz razmerij med starši in otroki - kumulacija zahtevkov
Po 3. točki 15. člena ZOdvT postopek za razvezo zakonske zveze in iz nje izvirajoče zadeve, o kateri sodišče odloča v istem postopku, predstavljajo isto zadevo, kar pa ne pomeni, da v tej zadevi ne more biti več različnih predmetov (zahtevkov). Če bo torej toženka v ponovljenem postopku odločila, da se tožnici prizna nagrada, odmerjena zgolj na podlagi enega izmed predmetov, bo morala ustrezno obrazložiti, katerega in zakaj, pri tem pa upoštevati tudi, da zakonska kumulacija zahtevkov, na katero se sklicujeta obe stranki, veže odločanje o razmerjih med starši in otroki na zakonske spore in ne obratno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - ustavna pritožba - izčrpanje pravnih sredstev - vrednost spornega predmeta
Tožeča stranka v pravdni zadevi ni izčrpala vseh pravnih sredstev, poleg tega pa gre tudi za spor majhne vrednosti, zato je bilo v izpodbijani odločbi pravilno ugotovljeno, da za vložitev ustavne pritožbe ni izpolnjen objektivni pogoj iz petega odstavka 24. člena BPP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja- nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora
Organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, je vezan na pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa.
ZLPLS člen 11, 14, 14a, 14a/1, 14a/6. ZHO člen 7, 32, 33. ZUP člen 2, 3, 214. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 8, 21, 21/3-3-.
Iz določbe 3. alineje tretjega odstavka 21. člena Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO izhaja, da mora tožena stranka v svojem sklepu prvenstveno ugotoviti dejansko stanje (ugotovitve in ocene) in nato tega primerjati (susbsumiarti) z relevantnim abstraktnim dejanskim stanom (razlogi za odločitev), ki je v konkretni zadevi opredeljen z merili in pogoji, vsebovanimi tako v navedenem Pravilniku kot v javnem razpisu. To pa pomeni, da šele ti elementi skupaj lahko tvorijo zadostno obrazložitev v smislu 6. odstavka 14a. člena ZLPLS.
Uredba o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 člen 33. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji člen 12, 12/2. Javni razpis za ukrep Naložbe v kmetijska gospodarstva iz Enotnega programskega dokumenta 2004 - 2006, drugi javni razpis za leto 2006 merilo št. 11.
javni razpis - politika razvoja podeželja - neposredna plačila v kmetijstvu - naložbe v kmetijska gospodarstva - razpisni pogoji - presoja ustreznosti razpisnih meril
Sodišče v upravnem sporu ne more presojati primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa.
Javni razpis je v okviru merila 11 določal, da se morajo v postopku upoštevati vsa sredstva, pridobljena za naložbe v kmetijska gospodarstva v zadnjem 5-letnem obdobju. To pomeni, da je treba upoštevati vsa prejeta sredstva iz državnega ali občinskega proračuna ali EU za naložbe v kmetijska gospodarstva.
denacionalizacija - obnova denacionalizacijskega postopka - rok za vložitev predloga za obnovo
Tožnik je najprej 9. 9. 2008 pri drugostopenjskeem organu vložil vlogo in bil obveščen, da bo le-ta obravnavana kot predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka, nato pa je bila njegova vloga obravnavana kot zahteva za vročitev denacionalizacijske odločbe, na kar je tožnik takoj odreagiral in vložil predlog za obnovo postopka, zato po presoji sodišča ni mogoče šteti, da je predlog za obnovo z dne 8. 12. 2008 vložil prepozno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnica vlaga revizijo, v zvezi s katero prosi za brezplačno pravno pomoč, na podlagi pravnega stališča, katerega preizkus želi od Vrhovnega sodišča. Gre za sorazmerno kompleksno vprašanje pravnega interesa glede na možnosti pobota terjatve ob začetku stečajnega postopka. Odgovor na to ni očitno jasen, zato ni mogoče napraviti zaključka, da je očitno, da tožničina zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - oprostitev plačila predujma za stroške izvedenca
Postavitev novega izvedenca prometne stroke je glede na ugotovitve v postopku nepotrebna. Prosilec zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
razpis specializacij - začasna odredba - težko popravljiva škoda - brezposelnost - poseg v koristi nasprotne stranke
Zatrjevana izguba, ki naj bi bila v onemogočanju nadaljnje poklicne kariere maksilofacialnega kirurga (na podlagi razpisa specializacij), še ne pomeni tiste težko popravljive škode, ki bi jo bilo treba ob njeni verjetni izkazanosti odvrniti z začasno odredbo, niti težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ne predstavlja nezaposlenost ali možnost samoplačniške specializacije. Iz tega sledi, da tožeča stranka enega ključnih (zakonskih) pogojev za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazala. Z drugačno odločitvijo v bi bilo poseženo v koristi nasprotne stranke, ki ji je bila odobrena razpisana specializacija. Specializacija se je po zatrjevanju tožene stranke namreč že začela izvajati, saj to omogoča tretji odstavek 27. člena Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov.
ZDavP-2 člen 4, 88, 88/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zahteva za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - pobuda za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - identičnost pravne in dejanske podlage - odločanje o isti stvari - zavrženje vloge
Ena od procesnih predpostavk za odločanje je tudi zahteva, da o isti stvari ne moreta teči dva postopka oziroma, da o isti stvari ne more biti dvakrat odločeno (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Tožeča stranka zato ne more uspešno uveljavljati predloga za začetek postopka v isti zadevi (na podlagi pobude za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici). Zaključek tožene stranke, da gre za odločanje o isti stvari je pravilen, saj tožnik drugačne pravne ali dejanske podlage niti ne zatrjuje.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi postopka - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru tožnica izpodbija sklep o prekinitvi postopka v upravni zadevi ponovnega odločanja odvzema koncesije. Navedeni upravni akt ne pomeni akta iz 2. oz. 5. člena ZUS-1, saj z njim ni bilo meritorno odločeno, kar je pogoj za izpodbijanje v upravnem sporu oz. ne gre za sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, ki se sicer tudi lahko izpodbija v upravnem sporu (2. točka 5. člena ZUS-1).
sofinanciranje iz javnih sredstev - opustitev predložitve upravnih spisov
Opustitev predložitve upravnih spisov sodišču onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta, presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki iz spisov in s tem povezane presoje zakonitosti izpodbijane odločbe.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo blagovne znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Če gre za prehrambeno blago, je pomembna razlikovalnost, ki jo zazna že povprečno pazljiv potrošnik na prvi pogled. Tako opredeljena razlikovalnost pa je podana tudi v obravnavanem primeru, kar je v izpodbijani odločbi izčrpno in natančno obrazloženo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - sklep o odmeri izvršilnih stroškov
Organ za BPP je ocenil, da vložitev pritožbe ne bi bila razumna in nima verjetnega izgleda za uspeh, saj prosilec z vložitvijo pritožbe zoper sklep ne more doseči zaustavitve izvršbe, kot to sam želi. Sodišče je s sklepom le odmerilo višino nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika, prosilec pa v prošnji ni navajal, da bi bili le-ti nepravilno odmerjeni.
davek od dohodkov pravnih oseb - vračilo davka - zamudne obresti - za odločanje relevanten predpis - retroaktivna uporaba zakona
Glede obresti, ki pripadajo tožniku od preveč plačanega oziroma neupravičeno odmerjenega in plačanega davka, je bilo utemeljeno odločeno po določbah ZDavP-2.
Do retroaktivne uporabe določb ZDavP-2, ni prišlo. Odločba o vračilu davka je bila tožniku izdana 7. 9. 2011, torej po uveljavitvi in po začetku uporabe ZDavP-2. Zato ni mogoče govoriti o položaju, ko bi ZDavP-2 spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti. Teorija ustavnega prava razume s pojmom dejanskega stanja, ki v celoti pripada preteklosti, tako dejansko stanje, ki se ni v preteklosti samo začelo, temveč je začelo tudi pravno učinkovati. V obravnavanem primeru bi lahko šlo le za primer tako imenovane neprave dejanske retroaktivnosti, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še nezaključena pravna stanja. Ob tem sodišče še pripominja, da je bila, kot izhaja iz listin upravnih spisov tudi odločba, s katero je bila odločba prvostopenjskega organa o odmeri davka od dobička odpravljena, prav tako izdana že v času veljave ZDavP-2
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega oziroma premoženjskega stanja
Organ za BPP je ugotovil, da višina tožničine neto mesečne plače v relevantnem obdobju presega premoženjski cenzus, določen v drugem odstavku 13. člena ZBPP, tožnica pa je nesporno samska oseba, zato je v skladu z določbami 49. in tretjega odstavka 43. člena ZBPP pravilno odločil o vračilu izplačane BPP.
davek na dediščine in darila - davčna stopnja - tretji dedni red - bratranec
Za odločitev v tem postopku je relevanten le položaj, ki ga ima bratranec po določbah davčnih predpisov. Ta se, ko gre za obdavčitev, ne uvršča v tretji dedni red, ki je v točki b) 8. člena ZDDD izrecno omejen na dede in babice. Položaj bratranca v davčnem predpisu torej ni izenačen s položajem, ki ga ima po ZD. To pomeni, da tožnik ne more uspešno uveljavljati davčno ugodnejše obravnave (nižje davčne stopnje) na tej podlagi.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo
Vlagatelji (tožniki) bi tako z ustrezno listino, katere izdajo je o izgubi jugoslovanskega državljanstva predvideval zakon, v ponovljenem upravnem postopku morali dokazati, da je A.A. jugoslovansko državljanstvo na z zakonom skladen način prenehalo, in ne, kot zmotno trdijo v tožbi, da A.A. nikoli ni bila vpisana v državljanstvo Srbije.