davek na dediščine in darila - davčna stopnja - tretji dedni red - bratranec
Za odločitev v tem postopku je relevanten le položaj, ki ga ima bratranec po določbah davčnih predpisov. Ta se, ko gre za obdavčitev, ne uvršča v tretji dedni red, ki je v točki b) 8. člena ZDDD izrecno omejen na dede in babice. Položaj bratranca v davčnem predpisu torej ni izenačen s položajem, ki ga ima po ZD. To pomeni, da tožnik ne more uspešno uveljavljati davčno ugodnejše obravnave (nižje davčne stopnje) na tej podlagi.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo
Vlagatelji (tožniki) bi tako z ustrezno listino, katere izdajo je o izgubi jugoslovanskega državljanstva predvideval zakon, v ponovljenem upravnem postopku morali dokazati, da je A.A. jugoslovansko državljanstvo na z zakonom skladen način prenehalo, in ne, kot zmotno trdijo v tožbi, da A.A. nikoli ni bila vpisana v državljanstvo Srbije.
sklep o zahtevi stranke za odločitev v sporu o pristojnosti med upravnimi organi - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prekoračitev roka za odločitev - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - zavrženje tožbe
Sklep, s katerim je bilo odločeno o zahtevi stranke za odločitev v sporu o pristojnosti med upravnimi organi, po določbah ZUS-1 ni upravni akt niti akt, ki ga je dopustno samostojno izpodbijati v upravnem sporu. Nedopustna pa je tudi tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prekoračitev za odločitev predpisanega roka ne pomeni dejanja, s katerim je poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine, kot meni tožnica, temveč kršitev pravil procesnega zakona, ki je v obravnavani zadevi ni dopustno uveljavljati v samostojnem upravnem sporu. Ker gre v zadevi za upravno odločanje, je sodno varstvo zoper odločitev o pristojnosti zagotovljeno v upravnem sporu zoper dokončni upravni akt, izdan v glavni zadevi.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 16, 16/1, 16/4, 29. ZUP člen 248, 248/3.
davek od dohodka pravnih oseb - davčno priznani odhodki - povezana oseba - transferne cene - neodvisno tržno načelo - verodostojna knjigovodska listina
Dejstva, ki jih v obrazložitvi odločbe navaja davčni organ, za odločitev na podlagi četrtega odstavka 16. člena ZDDPO-2 in Pravilnika o transfernih cenah ne zadoščajo. Davčni organ se v izpodbijani odločbi do pripomb vsebinsko ne izreče, v odgovor ponovi zapisniške ugotovitve in zaključi, da tožeča stranka tudi v pripombah ne dokaže skladnosti odhodka z neodvisnim tržnim načelom. Ne izreče se o ugovoru napačne (in neobrazložene) uporabe 29. člena ZDDPO-2.
Ker verodostojnost knjigovodskih listin ni bila sporna, pritožbeni organ presojo verodostojnosti knjigovodskih listin neutemeljeno opre na ugotovitev, da tožnik izkazanih odhodkov v davčnem postopku na prvi stopnji in v pritožbi ni dokazal. K predložitvi dokumentacije, ki bi predložene listine dopolnjevala, pa tožnik v davčnem postopku ni bil pozvan.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjava o premoženjskem stanju - navajanje neresničnih podatkov
Tožnik v izjavi o premoženjskem stanju pod rubriko o solastništvu nepremičnega in drugega premoženja ni navajal resničnih podatkov, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za BPP ter izrekla sankcijo prepovedi nadaljnjih 6-mesecev vlaganja prošnje za BPP.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - izpolnjevanje pogojev ob sprejemu ponudbe
Sprejemnik ponudbe mora pogoje, na podlagi katerih uveljavlja svojo predkupno pravico, izpolnjevati že ob sprejemu ponudbe. Izjavo po določbi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ pa sta prvi tožnik in druga tožnica podala šele 5. 3. 2007, torej po tem ko sta sprejela ponudbo za nakup predmetnih nepremičnin, to pomeni, da v času sprejema ponudbe pogojev, na podlagi katerih sta uveljavljala svojo predkupno pravico, še nista izpolnjevala.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - elaborat - pravilnost vpisa
Kolikor bo v bodoče prišlo do spremembe dejanske rabe spornega dela stavbe, lahko pride do spremembe podatkov v katastru stavb po postopku in na način, opredeljen v ZEN. Ne more namreč priti do dopolnitve (oziroma po vsebini spremembe) elaborata le na podlagi zatrjevanja ene izmed strank, ob tem da podatki spisa kažejo na to, da je dejansko stanje v kolesarnici nesporno. Zaključku organa prve stopnje glede dopolnjenega elaborata, za katerega pritožbeni organ v odločbi druge stopnje zaključuje, da ga je izdelalo geodetsko podjetje, ki je vpisano v imenik geodetskih podjetij in tako že po zakonu razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, zato ne dvomi v pravilnost njegove odločitve v priloženem elaboratu, zato ni mogoče pritrditi.
davek od dohodkov pravnih oseb - vračilo davka - zamudne obresti - za odločanje relevanten predpis - retroaktivna uporaba zakona
Glede obresti, ki pripadajo tožniku od preveč plačanega oziroma neupravičeno odmerjenega in plačanega davka, je bilo utemeljeno odločeno po določbah ZDavP-2.
Do retroaktivne uporabe določb ZDavP-2, ni prišlo. Odločba o vračilu davka je bila tožniku izdana 7. 9. 2011, torej po uveljavitvi in po začetku uporabe ZDavP-2. Zato ni mogoče govoriti o položaju, ko bi ZDavP-2 spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti. Teorija ustavnega prava razume s pojmom dejanskega stanja, ki v celoti pripada preteklosti, tako dejansko stanje, ki se ni v preteklosti samo začelo, temveč je začelo tudi pravno učinkovati. V obravnavanem primeru bi lahko šlo le za primer tako imenovane neprave dejanske retroaktivnosti, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še nezaključena pravna stanja. Ob tem sodišče še pripominja, da je bila, kot izhaja iz listin upravnih spisov tudi odločba, s katero je bila odločba prvostopenjskega organa o odmeri davka od dobička odpravljena, prav tako izdana že v času veljave ZDavP-2
Sporni računi ne izpolnjujejo pogojev iz 6. točke 82. člena ZDDV-1, nekateri pa tudi ne iz 7. točke 82. člena ZDDV-1. Zato je zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV, ki jo je tožnik uveljavljal na podlagi teh računov, pravilna in zakonita že iz tega razloga. Ker računi formalno niso pravilni, je že to samo po sebi razlog, da tožniku ne gre pravica do odbitka vstopnega DDV ter za zadevo niso odločujoči še ostali pogoji za odbitek vstopnega DDV.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek zoper sodnika - kaznivo dejanje pri opravljanju sodniške funkcije
Glede na 134. člen Ustave RS se zoper sodnika brez dovoljenja Državnega zbora ne sme odrediti pripor in tudi ne sme biti začet kazenski postopek, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije. Ker tožnik svoji vlogi za dodelitev BPP ni priložil dokazil, iz katerih bi izhajalo, da je Državni zbor omenjeni kazenski postopek dovolil, je utemeljen zaključek, da v postopku nima možnosti za uspeh. S tem pa ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP, ki mora biti izpolnjen za dodelitev BPP poleg finančnega pogoja.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - izrek dovoljenja za nično - stranka v postopku - stranski udeleženec - zavrnitev predloga
Toženka je pravilno pojasnila, da kolektivno upravljanje avtorskih pravic ne pomeni, da so avtorske pravice prenesene od avtorjev na kolektivno organizacijo, ampak je to le način upravljanja materialne avtorske pravice, ki je upravičen zaradi nezmožnosti individualnega upravljanja oziroma učinkovitejšega upravljanja teh pravic.
Če tožnik v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje ni mogel imeti položaja stranskega udeleženca, je toženka pravilno ugotovila, da ni upravičen sprožiti postopka za ugotavljanje njegove ničnosti. Tožnik ni upravičena oseba za vložitev predloga za izrek ničnosti dovoljenja z dne 11. 10. 2010. Če mu je to upravičenje toženka odrekla v obliki odločbe - in ne sklepa, pa to ni imelo za posledico prizadetosti njegove pravice ali pravnega interesa in posega v njegov pravni položaj.
DDV - dodatna odmera DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nabava strojev
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - pravdni postopek zaradi vzpostavitve normalne uporabe najetega stanovanja
Pri presoji utemeljenosti dodelitve BPP se kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo; predvsem je bistveno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialni ekonomski položaj. Da v konkretnem primeru ne gre za očitno nerazumno vlogo, tožnik ni izkazal. Podal je le pavšalna stališča o tem, kaj si misli o slovenskih sodnikih in sodiščih ter o najemodajalki, s katero se toži v pravdnem postopku pred pristojnim okrajnim sodiščem. Ugotovitve, da mu pred omenjenim sodiščem grozi izselitev iz stanovanja, ker ne plačuje najemnine, s konkretnimi dokazili, da je najemnino poravnal in da je tožba na izpraznitev oziroma izselitev iz stanovanja neutemeljena, tudi v tem postopku ni izpodbil. Zato tudi po mnenju sodišča tožbe za vzpostavitev normalne uporabe najetega stanovanja, ni razumno sprožati.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznavanje odbitka DDV - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah - nakup nepremičnine
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah kot je obravnavana vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezne račune; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčljivih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali ni mogel vedeti, da je bila transakcija na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V konkretnem primeru obstajajo številne okoliščine posla, ki kažejo na to, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da s takšno transakcijo sodeluje pri poslu, ki pomeni utajo davka.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - izvršljiv obračun davka - seznam izvršilnih naslovov
V seznamih izvršilnih naslovov je opredeljen izvršilni naslov, datumi izvršljivosti, zneski glavnice in zneski zamudnih obresti, tako da ima vse sestavine, ki so kot obvezne določene v 145. členu ZDavP-2. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na seznam izvršilnih naslovov, zato niso utemeljeni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Razlogi, s katerimi organ za BPP utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, so pravilni, organ za BPP pa je sprejeto odločitev tudi argumentirano obrazložil.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo blagovne znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Če gre za prehrambeno blago, je pomembna razlikovalnost, ki jo zazna že povprečno pazljiv potrošnik na prvi pogled. Tako opredeljena razlikovalnost pa je podana tudi v obravnavanem primeru, kar je v izpodbijani odločbi izčrpno in natančno obrazloženo.
ZBPP člen 20, 20/5, 34, 34/2. ZUP člen 7, 9, 138, 145, 146.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjava o premoženjskem stanju - neresnični podatki - načelo zaslišanja stranke
ZBPP za situacijo, ko gre za ugotovitev, da je tožnica navedla neresničen podatek, skrajšanega postopka ne predvideva. Določilo 1. odstavka 20. člena ZBPP sicer pravi, da se premoženjsko stanje ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo izpolni na obrazcu, pristojni organ pa premoženjsko stanje ugotavlja tudi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc. Vendar pa to ne pomeni, da so izključene temeljne določbe o zagotavljanju učinkovitega varstva pravic in pravnih interesov strank iz ZUP, saj bi brez te procesne garancije lahko prišlo tudi do nesorazmernega oziroma neupravičenega posega v ustavno procesno pravico do sodnega varstva glede na vsebino izreka odločitve iz druge točke izpodbijanega akta. Poleg tega bi brez uporabe določb ZUP v takem primeru stranka imela šele v upravnem sporu prvič možnost, da odgovori oziroma pojasni ključno sporno okoliščino glede neresničnosti navedb.
ZBPP člen 24. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 397, 398, 398/1.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Organ za BPP mora pri presoji prošnje za BPP za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje (in uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku.
ZDoh-2 člen 6, 6-1, 6-4. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in zveznim svetom švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodke in premoženje člen 4. ZUS-1 člen 52.
status rezidenta - središče življenjskih interesov - osebne vezi - ekonomske vezi - zaposlitev v drugi državi - prelomna pravila - tožbena novota - dvojno obdavčenje - sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju
Tožnikovo središče osebnih in ekonomskih interesov ostaja v Sloveniji, saj ima prijavljeno stalno prebivališče (tudi) v Sloveniji, kjer ima ženo in hčerko ter s tem vse osebne vezi, medtem ko ga na Švico vežejo le okoliščine, ki se nanašajo na zaposlitev. Osebnim vezem, ki ostajajo ves čas v Sloveniji, se pridružujejo še ekonomske (lastništvo nepremičnine, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, prijavljena dejavnost), s tem pa vezi s Slovenijo prevladajo nad tistimi s Švico, ki so povezane izključno z zaposlitvijo in so kot take predvsem ekonomske narave.