ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3. ZZZDR člen 179, 186.
upravni spor - skrbništvo - postavitev skrbnika - stranka v postopku - aktivna legitimacija v upravnem sporu
Po določbah ZZZDR ima v postopku postavitve skrbnika položaj stranke samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in oseba, ki je postavljena za skrbnika. Druge osebe, ki niso stranke, v upravnem sporu ne morejo izpodbijati odločbe o postavitvi skrbnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - prebivališče družinskega člana
Tožnik niti v prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči niti v tožbi ne zatrjuje, da ne živi več v življenjski skupnosti z ženo, ali da je razvezan. Zato na odločitev ne more vplivati okoliščina, da sta po podatkih iz uradnih evidenc (o prijavi stalnega oz. začasnega prebivališča) prebivališči tožnika in njegove žene različni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Prosilka ima premoženje (stanovanje, v katerem ne živi), katerega vrednost presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.780,00 EUR, zato ne izpolnjuje subjektivnega premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Organ za brezplačno pravno pomoč v obrazložitvi izpodbijane odločbe le povzema določbo 24. člena ZBPP brez navedbe okoliščin, ki so pripeljale do zaključka, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. V odločbi ne navaja nobenih dejstev v zvezi s konkretnim dejanskim stanjem, ki predstavlja dejansko podlago izpodbijane odločitve. Zato presoja sodišča, ali je takšna odločitev pravilna ali ne, ni mogoča, saj se izpodbijanega akta ne da preizkusiti.
ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba o ukrepih 1., 3., in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 v letih 2011 – 2013 člen 85. Javni razpis za ukrep 323: Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja točka VI.
neposredna plačila v kmetijstvu - razvoj podeželja - ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja - skladnost zahtevka z zahtevami predpisov - upravičeni stroški naložbe - začetek naložbe - prevzem obveznosti
Tožnik je na podlagi računa pred izdajo odločbe o dodelitvi nepovratnih sredstev opravil del plačila, s čemer je prevzel obveznost nakupa. To pa je v nasprotju z zahtevami javnega razpisa.
Tožnik je k zahtevku za izplačilo sredstev predložil račun, ki izkazuje porabo sredstev v nasprotju z javnim razpisom, zaradi česar je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja tožnikov zahtevek že na podlagi predložene listinske dokumentacije upravičeno zavrnila.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - vplivno območje
Tožnik s pavšalnimi navedbami o negativnih vplivih na njegovo parcelo ter s sklicevanjem na izvedensko mnenje, drugačnega vplivnega območja, kot je prikazano v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ni izkazal.
Iz praske SEU izhaja, da je v primerih, kot je obravnavani, ko je storitve oziroma dobave opravil drug gospodarski subjekt, mogoče pravico do odbitka DDV zavrniti, če se na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gosposkega subjekta v dobavni verigi.
Upravni organ pravilno ugotavlja, da tožnikova zahteva za dodelitev bivališča ni upravna stvar in že to narekuje zavrženje njegove vloge. Podlaga za takšno odločitev je v 1. točki 129. člena ZUP.
DDV - dodatna odmera DDV - vedenje o goljufivih transakcijah
V obravnavanem primeru gre za primer, ko je pravico do odbitka DDV mogoče zavrniti le, če se na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je rezident vedel oziroma bi moral vedeti, da je transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjava o premoženjskem stanju - navajanje neresničnih podatkov
Prosilec mora pri sestavi prošnje in izjave za dodelitev brezplačne pravne pomoči ravnati s potrebno skrbnostjo in navesti popolne in pravilne podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svoje družine.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1. ZG člen 23.
gozd - obnova gozda - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S tem, ko je bila ugotovljena izvršljivost odločbe o izvedbi obnove gozda in dovoljena njena izvršba, določen dodatni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti ter odločeno, da jo bo sicer izvršil usposobljen izvajalec, prvostopenjski organ namreč ni odločal o tožnikovi obveznosti (niti o njegovi pravici ali pravni koristi). Gre le za odločitev o prisilni izvršitvi odločbe, po tem, ko tožnik z odločbo naložene obveznosti ni izvršil prostovoljno sam.
Sklepi o dovolitvi izvršbe upravne odločbe (po drugi osebi) niso ne akti iz 2. člena ZUS-1 (razen če bi bil v posameznem primeru ugotovljen poseg z aktom v tožnikov pravni položaj) in ne akti iz drugega odstavka 5. člena tega zakona.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči - kršitev pravil postopka
Tožnica se je v prošnji za dodelitev BPP sklicevala na izredno situacijo, v kateri se je znašla, s čimer je utemeljevala izredne finančne obveznosti, tožena stranka pa se v zvezi s temi okoliščinami ni opredelila ter navedenih okoliščin ni presojala v smislu določbe 22. člena ZBPP.
Gre za odmero davka (dohodnine) tožniku kot fizični osebi na podlagi določb ZDoh-1, torej za odmero davka, ki je neodvisna od odmere oziroma obračuna davka družbi B. d.o.o. kot pravni osebi, ki ima podlago v določbah drugega zakona o obdavčenju (ZDDPO-1) za sicer isto davčno obdobje (leto 2006). Tožnik zato ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na obračun davka družbi B. d.o.o., iz istih razlogov pa tudi ne more uspešno uveljavljati, da gre za nedopustno dvojno obdavčitev. Nedopustno bi bilo le pravno dvojno obdavčenje, ne pa ekonomsko.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožničine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči so bile nepopolne, zato jo je organ za BPP pravilno pozval, da pomanjkljivosti odpravi in ji določil rok za odpravo le-teh. Kljub pozivu k dopolnitvam tožnica pristojnemu organu za BPP ni predložila zahtevanih podatkov. Organ za BPP je tako pravilno in zakonito s sklepom tožničine vloge za dodelitev BPP v predmetni zadevi zavrgel.
Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka med Slovenijo in Rusko federacijo člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
davek od drugih dohodkov - oprostitev davka od drugih dohodkov - izogibanje dvojnega obdavčevanja - program kulturnega sodelovanja in obiska - osebna dejavnost izvajalca - potrdilo državnega organa
Ne gre za pokrivanje stroškov obiska s strani ruske države v celoti, to pa pomeni, da pogoj financiranja in s tem pogoj, ki je dogovorjen za priznanje zahtevane oprostitve davka po Konvenciji o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka med Slovenijo in Rusko federacijo v konkretnem primeru ni bil izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine
Namen BPP po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine, te pravice ne bi mogla uresničiti. BPP se odobri na način in pod pogoji ter v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. Po 14. členu ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe Zakona o socialnem varstvu oz. po novem so to določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih, na podlagi katerega se ugotavlja finančni premoženjski pogoj ob upoštevanju premoženjskega cenzusa po petem odstavku 152. člena ZUJF.
izbris iz imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu - razlogi za izbris iz imenika - podatek o zaposlitvi - prenehanje pravnega subjekta - za odločanje relevanten predpis
Po določbah ZRud-1 zaposlitev v gospodarski družbi oziroma status samostojnega podjetnika ni več pogoj za vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu, kot je bilo to določeno z 99.b členom ZRud.
Izpodbijana odločba je bistveno pomanjkljiva. V obrazložitvi manjka tako opredelitev oziroma razložitev vloge tožeče stranke kot tudi razlogi, ki glede na vsebino vloge narekujejo narejeni (vsebinski) zaključek in posledično zavrnitev vloge.