Iz praske SEU izhaja, da je v primerih, kot je obravnavani, ko je storitve oziroma dobave opravil drug gospodarski subjekt, mogoče pravico do odbitka DDV zavrniti, če se na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gosposkega subjekta v dobavni verigi.
DDV - dodatna odmera DDV - vedenje o goljufivih transakcijah
V obravnavanem primeru gre za primer, ko je pravico do odbitka DDV mogoče zavrniti le, če se na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je rezident vedel oziroma bi moral vedeti, da je transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka med Slovenijo in Rusko federacijo člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
davek od drugih dohodkov - oprostitev davka od drugih dohodkov - izogibanje dvojnega obdavčevanja - program kulturnega sodelovanja in obiska - osebna dejavnost izvajalca - potrdilo državnega organa
Ne gre za pokrivanje stroškov obiska s strani ruske države v celoti, to pa pomeni, da pogoj financiranja in s tem pogoj, ki je dogovorjen za priznanje zahtevane oprostitve davka po Konvenciji o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka med Slovenijo in Rusko federacijo v konkretnem primeru ni bil izpolnjen.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - najemna pogodba
Določba 148. člena SZ ne more predstavljati materialno pravne podlage za odločitev v zadevi, ker je prehodna ter v drugem odstavku člena ureja le primere, ko je lastnik izjemoma dolžan skleniti najemno pogodbo za določen čas z imetnikom stanovanjske pravice, ki gradi ali kupuje stanovanjsko hišo oziroma stanovanje. Ta člen torej ne ureja privatizacije (prodaje) stanovanj.
ZBPP člen 11, 12, 13, 14. ZUP člen 9. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - načelo zaslišanja stranke
Tožnik v upravnem postopku ni imel možnosti, da bi lahko navedel okoliščine, ki vplivajo na premoženjsko stanje (ki jih navaja in dokazuje v upravnem sporu), ker je organ za BPP odločil le na podlagi njegove prošnje in uradno pridobljenih podatkov. Ker pa gre za dejstva in okoliščine, ki bi lahko vplivale na njegove pravice oziroma pravne koristi v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči (kakšno je premoženjsko stanje), mu je to možnost treba dati.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - pokazana meja - domneva strinjanja s predlagano mejo
Glede na vsebino zapisnika o mejni obravnavi je glede na materialnopravne določbe ZEN prvostopenjski organ imel relevantno dejansko podlago, da je sprejel za tožnico sporno odločitev.
Ne drži, da tožnica ni bila seznanjena s posledicami po petem odstavku 31. člena ZEN, saj je opozorilo jasno navedeno na 3. strani zapisnika pod točko 3 A). S (celotno) vsebino zapisnika pa tudi ni mogla biti seznanjena zaradi svojega odhodka pred zaključkom mejne obravnave, zaradi česar tudi to dejstvo ne more vplivati na zaključek o pravilnosti postopanja organa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Finančno stanje, ki je v obravnavni zadevi izkazano, pa samo po sebi še ne daje pravice do dodelitve BPP, saj mora biti za dodelitev BPP izpolnjen tako finančni kot objektivni pogoj po ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V konkretnem primeru tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, kar pomeni, da eden izmed dveh pogojev ni izpolnjen, zato kljub slabemu finančnemu stanju, ki je izkazano, ob neizpolnjevanju prvega, objektivnega pogoja, tožniku ni mogoče dodeliti BPP ter se nadaljnjega postopka ni razumno udeleževati.
razlastitev - pogoji za razlastitev - razlastitveni namen - javna korist
Cilj oziroma razlastitveni namen - izgradnja in delovanje Nordijskega centra Planica je stvarno upravičen. Razlastitev kot sredstvo za dosego razlastitvenega namena je v obravnavanem primeru primerna in nujna. Javna korist presega interese zasebnih lastnikov, torej naj bi bila podana tudi sorazmernost v ožjem smislu. Ni mogoče povsem prezreti, da gre za pokrajinsko celoto, zato se mora zasebni interes na posameznih zemljiščih, da se lahko uresniči funkcija te celote, umakniti javni koristi. Prizadetost zasebnega interesa pa se v posameznih primerih lahko kompenzira tudi z odškodnino.
Upravni organ pravilno ugotavlja, da tožnikova zahteva za dodelitev bivališča ni upravna stvar in že to narekuje zavrženje njegove vloge. Podlaga za takšno odločitev je v 1. točki 129. člena ZUP.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-3. ZUP člen 87, 87/4.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - položaj stranke v upravnem postopku - pravočasnost tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Tožnik je v obravnavani zadevi predlagal obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, ker mu ni bila dana možnost udeležbe v postopku, odločitev o zavrženju njegovega predloga pa je predmet te tožbe. Vendar tožnik v tožbi hkrati izpodbija tudi sporno gradbeno dovoljenje, zato je sodišče tožbo v tem delu po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP se šteje, da v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi - dokazno breme
Tudi če bi imel tožnik upravičen razlog, zakaj razlogov, ki jih navaja, ni navedel pri podaji prve prošnje za mednarodno zaščito, ti razlogi v konkretnem primeru tudi če bi se upoštevali, ne bi bistveno povečali verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - zahteva za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Tožnikove navedbe, da bo moral objekt porušiti, ne izkazujejo težko popravljive škode. Ker naloženega inšpekcijskega ukrepa ni šteti za hujšo škodljivo posledico, tudi nameravana legalizacija in s tem preprečitev rušenja ne more biti pomembna za odločitev.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - oglaševanje nagradne igre
V konkretnem primeru v tožničinem oglaševanju informacije potrošniku glede sodelovanja v sporni nagradni igri niso bile predstavljene na način, ki bi bil v celoti dovolj jasen in nedvoumen. Če se je tožnica odločila, da je izvajala nagradno igro, kjer nakup ni bil pogoj za sodelovanje, bi moralo biti to zelo jasno razvidno iz oglasov. Glede na to, da je bilo na oglasih sodelovanje v nagradni igri preko SMS sporočil natančno pojasnjeno, bi morala tožnica na oglasih tudi druge načine sodelovanja pojasniti z enako natančnostjo kot tega. V konkretnem primeru pa tega ni storila, zato je s tem ravnanjem uporabila nepošteno poslovno prakso, ki bi/je lahko pri potrošnikih povzročila oškodovanje.
ZVPNPP člen 4, 5, 6, 12. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. 5. 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta člen 6.
varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa - pravo EU - popolna harmonizacija - informacija glede razpoložljivosti
Poslovna praksa je zavajajoča, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakor koli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov in če to povzroči ali bi utegnilo povzročiti, da povprečni potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je drugače ne bi sprejel. Zavajajoče je izpustiti bistvene informacije, ki jih glede na kontekst povprečni potrošnik potrebuje, za sprejem odločitve ali prikrivati bistvene informacije ali jih navajati na nejasen, nerazumljiv, dvoumen način. Pri tem je potrebno upoštevati, da je potrebno informacije jasno prikazati, saj je nejasna informacija enakovredna opustitvi dajanja informacij, prav tako pa se šteje učinek poslovne prakse v celoti, vključno s predstavitvijo. Pri tem ni potrebno dokazovati, da je bil potrošnik dejansko zaveden.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - namen osebnega stečaja - odpust obveznosti
Organ za brezplačno pravno pomoč mora pri presoji vsake prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku.
Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašel dolžnik, je pogojevanje dodelitve brezplačne pravne pomoči za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z inštitutom brezplačne pravne pomoči, kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je lahko tudi odločanje o odpustu obveznosti.
ZGD-1 člen 425, 426, 427, 428, 429. ZUS-1 člen 2, 2/1.
dostop do informacij javnega značaja - pravni status prosilca - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - pravni interes prosilca
Tožena stranka je tožeči stranki z izpodbijano odločbo naložila, da mora prosilcu, družbi A., pokazati v izreku odločbe določene informacije. Iz rednega izpisa iz sodnega – poslovnega registra o subjektu A. izhaja, da je družba preneha po skrajšanem postopku likvidacije. Glede na navede okoliščine je za odločitev v zadevi pomembno, ali je izpolnitev naložene obveznosti organu z izpodbijano odločbo mogoča.
Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku ugotoviti pravni status prosilca, ali še obstaja njegov pravni interes za pridobitev zahtevanih informacij oziroma, ali še obstaja pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - nezakonito prečkanje meje ob prihodu iz tretje države - nezakonito prečkanje meje med državami članicami
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, na kakšen način je tožnik prečkal mejo, ko je iz Katarja pripotoval do Zagreba. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja oz. tožena stranka ne zatrjuje, da bi tožnik na Hrvaško prišel z nezakonitim prečkanjem meje, kot se zahteva po drugi alineji prvega odstavka 59. člena ZMZ.
Določilo druge alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ se lahko uporabi le v primeru, ko obstaja dokaz oz. posredna okoliščina iz navedene alineje, na podlagi katere se ugotovi, da je prosilec ob prihodu iz tretje države nezakonito prečkal mejo države članice, ne pa tudi v primeru ilegalnega prečkanja meje med državami članicami.