STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS03399
SZ člen 147, 150, 159, 159/2. ZSR člen 23, 24, 25.ZOR člen 10, 552, 552/1.
pravice imetnika stanovanjske pravice - zamenjava stanovanj po uveljavitvi SZ - prehodne in končne določbe SZ - pogodba o menjavi
I. Glede obravnavanih stanovanj, na katerih sta ob uveljavitvi SZ imeli stanovanjsko pravico, pravdni stranki v času po uveljavitvi SZ nista mogli skleniti pogodbe o zamenjavi stanovanj v smislu 24. člena ZSR. Podlage za opredelitev ugotovljenega dogovora pravdnih strank tudi ni mogoče najti v določbah SZ - ta ne ureja kakšne pogodbe o zamenjavi stanovanj, ki bi jo sklenila najemnika (ali prejšnja imetnika stanovanjske pravice pred sklenitvijo najemnih pogodb).
II. Prehodno določbo 2.odst. 159 čl. ZS je treba razlagati tako, da se do sklenitve najemne pogodbe med lastnikom stanovanja (prejšnjim stanodajalcem) in prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice kot najemnikom, uporabljajo določbe ZSR za presojo njunih medsebojnih pravic in dolžnosti. Ne more pa se ta prehodna določba razlagati tako, da se do sklenitve najemne pogodbe podaljšuje pravni režim prejšnjega ZSR za stanovanje, ki je bilo prej v družbeni lastnini, z uveljavitvijo SZ pa je bilo olastninjeno (členi 111-116 SZ).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - hoja pešca po cestišču
Tožnik neutemeljeno zatrjuje, da za nastalo škodo ni soodgovoren. Hoja na razdalji 1,20 m od roba vozišča na neosvetljenem cestišču gotovo ni varna hoja in je v nasprotju z ZTVCP. V 2. odstavku 103. člena ZTVCP je določeno, da mora pešec, ki hodi po vozišču, hoditi čim bližje robu vozišča in to zelo previdno ter tako, da ne ovira ali preprečuje prometa vozil.
prodaja - dolžnosti prodajalca blaga - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine (predplačilo) - načelo vestnosti in poštenja - obresti od vnaprej plačane kupnine
Zahteva po končnem obračunu med plačano kupnino in nateklimi obrestmi do dneva izročitve vozila nima opore v 26. členu Zakona o blagovnem prometu (v nadaljevanju ZBP, Ur.l. SRS, št. 21/77 in 29/86 v zvezi z 31. členom Zakona o trgovini, Ur.l. RS, št. 18/95). Pravica do obresti za vnaprej plačano kupnino ni odvisna od tega, ali je prodajalec kupcu garantiral ceno ali ne.
odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi - tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - izselitev družinskega člana - aktivna legitimacija
Ko sta nižji sodišči uporabili zakon o stanovanjskih razmerjih sta se sklicevali na določbo drugega odstavka 159. člena SZ. Gre za prehodno določbo, ki ureja pravna razmerja med lastniki stanovanj in imetniki stanovanjske pravice za čas do sklenitve najemne pogodbe po stanovanjskem zakonu, ne podaljšuje pa veljavnosti zakona o stanovanjskih razmerjih za osebe, ki ob začetku veljavnosti stanovanjskega zakona niso imele stanovanjske pravice. Stanovanjski zakon na novo ureja razmerja med lastniki in najemniki stanovanj. Stanovanjska pravica po zakonu o stanovanjskih razmerjih kot pridobljena pravica ima posledice pri vzpostavitvi najemnih razmerij po stanovanjskem zakonu. Vendar gre pri tem samo za stanovanjsko pravico, ki je obstajala na dan uveljavitve stanovanjskega zakona. Ob dejanski ugotovitvi, da toženkin oče kot imetnik stanovanjske pravice na obravnavanem stanovanju le-tega ni nehal uporabljati, pomeni, da se toženka nahaja v stanovanju kot ožji družinski član. Tudi iz trditev obeh strank izhaja, da toženka ni bila imetnica stanovanjske pravice. Tako ni razloga, da se uporabijo določbe zakona o stanovanjskih razmerjih na podlagi omenjene določbe drugega odstavka 159. člena SZ, marveč določbe slednjega zakona. Ta pa lastniku stanovanja ne daje možnosti, da s tožbo zahteva izselitev ožjega družinskega člana. Ne tožba zaradi odpovedi najemne pogodbe (52. in 53. člen SZ) ne izpraznitvena tožba (58. člen SZ) ne moreta biti vloženi samo proti ožjemu družinskemu članu. Pravilna je torej presoja nižjih sodišč, da ni podana pasivna legitimacija toženke, pa čeprav sta prišli do takšne odločitve na podlagi zakona o stanovanjskih razmerjih.
delniška družba - sklepi skupščine - tožba na neveljavnost - način objave sklica skupščine
Po splošnem določilu prvega odstavka 10. člena ZGD bi bila obvezna objava sklica skupščine v Uradnem listu Republike Slovenije le, če bi zakon ne določal drugače. V sedmi alinei prvega odstavka 184. člena ZGD kot posebni določbi za delniško družbo pa je prepuščeno delničarjem, da v statutu določijo obliko in način objav, pomembnih za družbo oziroma delničarje. Ta posebna določba bi ne bila potrebna, če bi se objave in tako tudi sklic skupščine morali objaviti v uradnem listu, kot to napačno zaključuje tožeča stranka. V statutu tožene delniške družbe pa je v tretjem odstavku 21. člena med drugim določeno, da se o sklicu skupščine 30 dni pred sejo obvestijo vsi delničarji - z alternativo, da se sklic objavi v dnevnem časopisju. Objave sklica skupščine v častniku Delo ni moč šteti kot zakonite objave, ker časopis Delo v statutu tožene stranke ni določen kot glasilo za objavo sklica, kar sicer izrecno zahteva 186. člen ZGD, namreč da se objavijo podatki oziroma sporočila v glasilu, ki ga določi statut družbe. Takšen zaključek je utemeljen, saj v statutu tožena stranka ni objavila, v katerem časopisu se objavi sklic skupščine. Toda glede na ugotovitev o objavi sklica skupščine z osebnim obvestilom družbenikom navedena nezakonitost ne vpliva na odločitev o zadevi.
ZSR člen 29, 29/1, 33, 33/1.SZ člen 46, 61.ZOR člen 210, 226.
pravice in obveznosti najemnika stanovanja - spreminjanje stanovanjskih prostorov - pisno soglasje - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi
Za adaptacijska dela v stanovanju, ki jih je opravil poprej imetnik stanovanjske pravice (oziroma zdaj najemnik stanovanja) in za povrnitev stroškov v zvezi z njimi je potrebno uporabiti ustrezne določbe zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82 in 14/84 - ZSR) oziroma zdaj stanovanjski zakon, (Ur. list RS, št.
18/91-I, 21/94 in 23/96 - SZ), ker so te posebne v razmerju do splošnih določb ZOR.
izvedenci - izvedensko delo - založitev stroškov za delo izvedenca
Sodišče prve stopnje je opravičeno opustilo dokaz z DNK odtisom. Za izvedenca je postavilo (tretji odstavek 252. člena ZPP) ustrezno ustanovo v Angliji, toženca pozvalo, naj položi stroške za izvedbo tega dokaza (prvi odstavek 153. člena ZPP), potem pa ta dokaz opustilo, ker jih toženec ni založil (tretji odstavek 153. člena ZPP). Izvedensko delo opravlja izvedenec, ki ga določi sodišče (prvi odstavek 251. člena ZPP) in tako toženca zakon ne pooblašča, da se sam dogovarja z izvedencem za izvedensko delo, kar je v obravnavanem primeru vrhu tega še neizvedljivo, saj je potrebno opraviti preiskave krvi vseh treh udeležencev tega postopka. Vse potrebne informacije je postavljena ustanova iz Anglije poslala sodišču in se nahajajo v spisu. Tudi pritožbeno sodišče je pravilno ravnalo, ker ni ustreglo pritožbeni zahtevi za ponovno sojenje z izvedbo tega dokaza, ker toženec ni izkazal, da iz opravičenih razlogov ni založil potrebnih stroškov (drugi odstavek 353. člena ZPP).
Kako je med pravdnima strankama prišlo do spora, sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili. Sodišče druge stopnje je še dopolnilo razloge iz prvostopne sodbe ter obrazložilo, kako bi toženec lahko preprečil ravnanje, zaradi katerega trdi, da je moral ukrepati. Na te ugotovitve je revizijsko sodišče vezano. Če pa je tako, ni razlogov za dvom v pravilnost uporabe 162. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Druge pravne podlage, ki bi utemeljevala uporabo 192. člena ZOR, pa toženec ni izkazal. Ob ugotovitvi, da ne gre za samopomoč in tudi ne za silobran, toženec pa kaj drugega ni zatrjeval, do uporabe 192. člena ne more priti.
Ugovor, da je ničen pravni posel, na podlagi katerega je bila izdana lastna menica, je dopusten ugovor. Na veljavnost vrnitvene obveznosti ne more vplivati trditev, da je bil posel, na podlagi katerega je bil sporni znesek plačan, ničen. Tudi, če bi toženec denar prejel na podlagi ničnega posla, bi ga moral vrniti. V 1. odstavku 104. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, ki ureja posledice ničnosti, je kot primarna obveznost pogodbenih strank določena obveznost, da druga drugi vrneta tisto, kar sta na podlagi ničnega posla prejeli (1. odstavek).
skupščina d.o.o. - sklepi - tožba za neveljavnost - rok za tožbo - vpis zastopnika v sodni register
Tožba je vložena prepozno, kajti v kolikor vložena tožba predstavlja izpodbojno tožbo po 365. členu Zakona o gospodarskih družbah (kratko ZGD) bi jo bila tožeča stranka morala vložiti v roku 1 meseca potem, ko je bila končana skupščina, katere sklepi se spodbijajo, ker se je tožnik skupščine udeležil, kot to določa prvi odstavek oziroma njegova prva alinea 365. člena ZGD; v kolikor pa tožba predstavlja tožbo za ugotovitev ničnosti sklepov skupščine iz prvega odstavka 362. člena ZGD, pa je prav tako ob vložitvi tožbe že potekel rok 3 mesecev od sprejema sklepov oziroma celo rok 6 mesecev od sprejema sklepov, če bi bili morali biti sklepi objavljeni, pa ne bi bili. Izvajanje revizije, da bi naj imenovanje direktorja v gospodarski družbi bilo brez učinka vse dokler ni vpisan v sodni register, je neutemeljeno.
Vpis zastopnika gospodarske družbe v sodni register je le deklaratornega značaja, torej mora družba imeti zastopnika že pred vpisom v sodni register. Odločitev družbenikov o imenovanju zastopnika je konstitutivnega značaja.
napake volje - bistvena zmota - zastopanje - prekoračitev pooblastil - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - povzročitev škode - podlage za odgovornost - igre na srečo - fair-play
Tožnica bi morala v tem sporu zatrjevati in dokazati, da sta ji prav toženca z ravnanjem, ki je bilo v nasprotju s pravili igre "fair play", onemogočila vrnitev vplačanega zneska. Tako bi lahko dokazala, da sta toženca prekoračila pooblastilo firme, za katero sta delala, ali da sta sklenila pogodbo, za katero nista imela pooblastila, ali pa da sta tožnici s siceršnjim protipravnim ravnanjem povzročila škodo (87., 88. in 154. člen ZOR). Svoj zahtevek bi lahko nadalje oprla na neopravičeno pridobitev (210. člen ZOR) na strani tožencev ali posojilo tožencema po 557. členu ZOR.
Če je tožeča stranka vstopila v igro "fair play", je vstopila v razmerje s pogodbeno stranko G.. Ugovore zoper dovoljenost in sistem igre "fair play" ter s tem zvezane zahtevke še vedno lahko vloži proti tej pogodbeni stranki. Zgolj dejstvo, da pogodbena stranka vstopa v razmerje s tujo pravno osebo, namreč še ne pomeni ničnosti pravnega posla. Za ničnost tudi ne zadošča dogovor o mednarodni pristojnosti sodišča v državi, kateri nobena od pogodbenih strank ne pripada (v konkretnem primeru Dunaj, 13. člen pravil "fair play"). Samo s tem pogodbena stranka, ki ima prebivališče na območju Republike Slovenije, še ni spravljena v neenakopraven položaj nasproti drugi pogodbeni stranki, ki ima sedež v ZR Nemčiji (za obe je pristojno tuje sodišče).
Če je upravni organ v denacionalizacijskem postopku ugotavljal, ali odškodnina, ki jo je prejel denacionalizacijski upravičenec za razlaščeno zemljišče, presega 30% njegove sedanje vrednosti, torej je ugotavljal dejansko stanje po 2. odst. 90. člena v povezavi s 4.
členom ZDen, zahtevka ne more zavreči, ampak ga lahko le zavrne.
Blago, ki je v prodaji, mora biti ustrezno opremljeno z deklaracijami v slovenskem jeziku, ker je namen deklaracije kupca seznaniti s podatki, povezanimi z uporabo in kakovostjo blaga.
Nacionalizacijski odločbi, ki sta postali pravnomočni, ne nudita opore za sklepanje, da bi bili neizvršljivi in da bi glede njiju bil podan ničnostni razlog nemožnosti izvršbe odločbe (3. točka 267.
člena ZUP).
V postopku izrekanja upravne odločbe za nično (267. - 269. čl. ZUP) se presoja le, ali obstojajo v ZUP določeni ničnostni razlogi (1. - 5. točka 267. člena ZUP). Morebitna drugačna nepravilnost ali nezakonitost odločbe v tem postopku, zaradi pravnomočnosti upravne odločbe, ni več pomembna ter jo upravnemu organu ni treba presojati.
pridobitev - državljan druge republike - mladoletna oseba
Ker je bila oseba v času, ko bi moral upravni organ odločiti o državljanstvu, še mladoletna, in ker so njeni starši pridobili slovensko državljanstvo, bi moral organ, čeprav je o stvari odločal že v času njene polnoletnosti, upoštevati dejansko stanje pred nastopom njene polnoletnosti in odločiti v skladu z določbo 4. odst. 40. čl. ZDRS, torej po določbi 14. čl. ZDRS. Ker tožena stranka pri izdaji odločbe ni upoštevala pravnega mnenja sodišča, je to o stvari samo meritorno odločilo.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - vojaško stanovanje - dolžnost vrnitve prejšnjega stanovanja
Glede na navedene ugotovitve je odločitev sodišč druge in prve stopnje delno materialnopravno zmotna. Pravno zmotna je v delu kolikor ni bil sprejet ugovor tožene stranke, da ji mora tožeča stranka ob izselitvi iz spornega stanovanja omogočiti vrnitev, to je vselitev v njeno prejšnje stanovanje. Pravno zmotni del odločitve je posledica neupoštevanja celotnega ugotovljenega dejanskega stanja. Iz tega sicer izhaja, da toženec osebno stanovanja ne uporablja več. Toda stanovanje uporablja očitno vsaj en njegov družinski član -
uporabnik in sicer hčerka E.. Uporabniki stanovanja pa so po določilu 2. odstavka 19. člena ZSR, ob predpisanih predpostavkah (ki se v tem primeru niso problematizirale) ohranili pravico do nadaljnje uporabe stanovanja in sicer v obsegu pravic imetnika stanovanjske pravice. Čim pa je v stanovanju ostal eden od družinskih članov imetnika stanovanjske pravice, katerega status uporabnika ni bil sporen po 2. odstavku 19. v zvezi s 1. odstavkom 5. člena ZSR, mora lastnik stanovanja v takem primeru, kot je obravnavani, ob izselitvi iz nezakonito vseljenega stanovanja omogočiti uporabniku, da se vseli v prejšnje (zakonito zasedeno stanovanje), ki je v tem primeru Z. v L.
Poravnavo po določbah ZDen sklenejo stranke pred upravnim organom, ki je pristojen za odločanje po pravilih iz 54. člena ZDen, poravnava pa postane izvršljiva šele s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, v katere izrek povzame upravni organ sporazum o poravnavi in jo torej dopusti, če ne nasprotuje prisilnim predpisom.
KZJ člen 90, 90/3, 93.ZKP člen 510.ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red - ugotovitev dejanskega stanja
Če upravni organ ne pridobi vseh odločb in sodb, na katere se sklicuje v odločbi, in če ne ugotovi, ali je bila katera od teh obsodb brisana, je dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno.
Kadar oblikuje tožnik tožbeni zahtevek tako, da zahteva od toženca izročitev določenih stvari, pri tem pa v smislu 327. člena ZPP postavi še ponudbo o nadomestni (denarni) izpolnitvi, gre za en sam zahtevek ter deli ponudba o nadomestni izpolnitvi usodo tožbenega zahtevka (v tem primeru glede izročitve stvari).