povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je praviloma mogoče priznati zaradi trajne okrnitve življenjskih aktivnosti. V izjemnih primerih, ko gre za znatno zmanjšanje življenjskih aktivnosti in ko so ugotovljene dovolj intenzivne duševne bolečine zaradi tega, je mogoče priznati to odškodnino tudi zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
komisijska prodaja - deli motornih vozil - davčna stopnja - davčna osnova od komisijsko prodanih motornih vozil
1. Prometni davek od komisijske prodaje rabljenih motorjev za motorna vozila in rabljenih karoserij se plača po 20 % davčni stopnji po 3. točki t.št.3 Tarife davka od prometa proizvodov.
2. Če davčni zavezanec v knjigovodskih in drugih listinah nima podlage za ugotovitev davčne osnove prometnega davka od prometa rabljenih osebnih avtomobilov, lahko to ugotovi z uporabo Kataloga prometnih cen rabljenih avtomobilov.
Premalo pa so opisana merila prišla do izraza pri odmeri odškodnine iz ostalih postavk nepremoženjske škode. V okviru zmanjšanja življenjskih aktivnosti je bila zadosti upoštevana izguba vida na enem očesu do 33 % in otrpla zenica, zmanjšana gibljivost vratne hrbtenice ter nevrološke posledice možganskega pretresa, ki mejijo na organsko prizadetost. Te ugotovitve upoštevaje dejstvo, da zaradi posledic nesreče tožnica niti po dveh letih ni končala 1. letnika trgovske šole, bi za določitev odškodnine v znesku 4,500.000,00 SIT iz tega naslova morda zadoščale, vendar pa sta nižji sodišči premalo upoštevali, da je tožnica najbolj prizadeta v sferi emocionalno motivacijskega funkcioniranja osebnosti in spominskih funkcij in da je le z okvaro možganov povzročeno s poškodbo čeprav je EEG ni zaznal mogoče pri njej razložiti izrazito pomanjkanje motivacijskih vzgibov in načrtovanja v vedenju po nesreči (mnenje izvedenca nevrologa - list 59 in 60). Gre za nepopravljiv zastoj v dekletovem profesionalnem razvoju, zožen izbor nove poklicne usmeritve (tudi zaradi motenj vida) ter osebnostno spremembo s socialno izolacijo in izogibanjem socialnih kontaktov (list 62). Vse opisane ugotovitve izpodbijana sodba s sklicevanjem na izvedensko mnenje sicer vidi, vendar jih v premajhni meri upošteva.
ugovor neizpolnjene pogodbe - če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova - ara - neizpolnitev pogodbe - vrnitev are
Zaradi ravnanja tožene stranke je postala izpolnitev obveznosti tožene stranke za tožečo stranko vprašljiva in negotova. Zato je tožeča stranka izpolnitev svoje obveznosti lahko odložila do trenutka izpolnitve tožene stranke ali pa do trenutka, dokler ji tožena stranka ne bi dala zadostnega zavarovanja, da bo tudi ona izpolnila svojo pogodbeno obveznost (123. člen zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje pa toženka ne le da svoje obveznosti ni izpolnila ampak je po 30.12.1993 realizacijo sklenjenega posla celo izrecno odklonila. Nobenega dvoma torej ne more biti, da je prišlo do neizpolnitve pogodbe zaradi okoliščin na strani tožene stranke.
Da je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke, sta sodišči prve in druge stopnje odločili potem, ko sta ugotovili, da se je tožnik poškodoval, ko je moral po kratkem ogrevanju skupaj z drugimi vojaki iz enote v teku premagovati ovire, ki so bile postavljene na neravnem, kamnitem terenu, ki je bil le delno poraščen s travo, pri tem pa ni bil oblečen v športno ampak v običajno vojaško opremo. Tak tek čez ovire pa tudi po presoji revizijskega sodišča predstavlja nevarno dejavnost, saj ne pomeni običajne športne aktivnosti, ampak predstavlja dejavnost, pri kateri je tveganje večje od običajnega, nevarnosti, ki so jim izpostavljeni udeleženci take aktivnosti pa presegajo nevarnosti, s katerimi se srečuje človek pri običajnih opravilih (2. odstavek 154. člena zakona o obligacijskih razmerjih -ZOR).
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
Višina preživnine, ki jo sodišče določi razvezanemu zakoncu ob razvezi zakonske zveze, je odvisna od preživninskih potreb upravičenca in možnosti zavezanca. Upoštevati je treba možnosti upravičenca, da sam pridobi sredstva za preživljanje in tudi vzroke za nevzdržnost zakonske zveze (81. čl. zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR).
dolžnost preživljanja - sprememba višine preživnine - preživnina za zakonca
Pravno pravilno pa je uporabljena tudi določba 5. odstavka 132. člena ZZZDR. Zvišanje (znižanje in tudi ustavitev) s pravnomočno odločbo (ali dogovorom) določene preživnine je mogoče, vendar pod pogojem, da se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. V obravnavanem primeru so se po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje razmere spremenile. Po ugotovitvah nižjih sodišč pa se te spremembe razmer ne kažejo le v dejstvu, da je toženec pridobil dodatno pokojnino (iz Sklada za vzajemno pomoč obrtnikom), kot to prikazuje revizija, ampak tudi v tem, da se je zdravstveno stanje tožnice poslabšalo, da ni več zmožna obdelovati vrta, da se je povečala tudi toženčeva redna pokojnina itd.
temeljna načela - dokazni postopek - dokazni predlog
Pravica obdolženca navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist (3. odstavek 16. člena ZKP) ter pravica strank, da smejo do konca glavne obravnave predlagati, naj se raziščejo nova dejstva in priskrbijo novi dokazi, kot tudi ustavna pravica vsakogar, ki je obdolžen kaznivega dejanja, da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist (3. alinea 29. člena Ustave Republike Slovenije) niso absolutne.
ZOR člen 479, 479/1, 479/1-1, 479/1-3, 481, 482, 482/2, 485.
odgovornost za stvarne napake - stvarne napake, za katere odgovarja prodajalec - kdaj gre za stvarne napake - skrite napake - pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako
Če prodajalcu (skrita) napaka na izročeni stvari ni bila znana ali ni mogla biti znana (485 člen ZOR), ne odgovarja kupcu za napako, ki se pokaže potem, ko je minilo 6 mesecev od izročitve stvari (482/2 ZOR).
ZDen člen 3, 3-6.ZPVAS člen 13.ZUP člen 125, 242, 245.
denacionalizacija agrarne skupnosti
Ker je v času odločanja tožene stranke ZPVAS že veljal, o zahtevi na prvi stopnji pa ni bilo odločeno, ker jo je organ prve stopnje zavrgel, bi morala tožena stranka na podlagi tega zakona presoditi pritožbene navedbe (13. čl. ZPVAS).
Tožena stranka dokazov o prenehanju društva ne ugotavlja in protispisno, brez navedbe pravne podlage, preuranjeno zaključuje, da je društvo prenehalo obstajati in da je tožeča stranka njegova pravna naslednica in ne upravičenka do denacionalizacije kot ista oseba z drugim imenom.
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1929) člen 79, 79/1, 325, 325/3, 330, 330/1, 333, 333/1.
pritožba zoper sodbo - umik pritožbe
Izjava o umiku že priglašenega pravnega sredstva je bila mogoča, vendar pa je bilo potrebno, da je imel branilec za umik priglašenega pravnega sredstva posebno pooblastilo.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje - strah
Zmanjšanje splošnih življenjskih aktivnosti kot posebna podlaga za odškodnino zaradi duševnih bolečin res zajema vse omejitve (z omejitvijo se razume tudi opravljanje aktivnosti s povečanimi napori ali v posebnih pogojih) v oškodovančevih življenjskih aktivnostih, ki jih je opravljal in bi jih oziroma bi jih po rednem teku stvari opravljal tudi v bodočnosti. Vendar pa mora biti ta oblika škode praviloma trajne narave. Denarna odškodnina zaradi le začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se lahko prisodi le izjemoma in sicer takrat, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti močnejše intenzivnosti ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Pri tožnici, pri kateri se začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti kaže le v delnem (največ 20% v prvem tednu, kasneje pa celo le v 10% oziroma 5%) zmanjšanju možnosti opravljanja "običajnih upokojenskih del" pa ni podan nobeden od prej navedenih pogojev za prisojo odškodnine zaradi začasno zmanjšane življenjske aktivnosti.
Potni nalogi, ki so služili kot materialna dokumentacija za izplačilo, niso knjigovodska verodostojna listina v smislu določila računovodskega standarda št. 21, ki knjigovodsko listino kot verodostojno opredeljuje le, če je po vsebinski, računski in formalni plati popolna in neoporečna. Obravnavana dokumentacija tožeče stranke pa le pavšalno in nepopolno prikazuje poslovne dogodke brez natančne časovne opredelitve, brez podpisa likvidatorja, kot sta to ugotovila že prvostopni organ in tožena stranka v svojih odločbah. Zato imajo izplačila upravičeno značaj drugih prejemkov iz delovnega razmerja v smislu določila 4. alinee 1. odstavka 15. člena zakona o dohodnini, kot obdavčljivi prejemek.
RAČUNSKO UPRAVNI SPOR - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS40113
ZUP člen 56, 56/1, 220. ZUS člen 6.
upravni spor - dopustnost
Po določilu 1. odstavka 6.člena ZUS je mogoč upravni spor samo zoper upravni akt, pri čemer je upravni akt po določilu 2. odstavka takšen akt, s katerim med drugim državni organ odloča o kakšni pravici ali obveznosti organizacije v kakšni upravni stvari.
S spodbijanim sklepom je prvostopni organ odločil o vprašanju, ki je čisto procesne narave.
vodstvo glavne obravnave - posredno izvajanje dokazov
Tožnica očita izpodbijanima sodbama kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka dejstvo, da je bil postopek končan pred senatom, katerega člana sodnika porotnika v dotedanjem postopku nista sodelovala pri izvajanju dokazov. Gre za očitek kršitve načela neposrednosti. Kršitev tega načela utegne imeti relativni značaj. Načelo neposrednosti velja praviloma (4.čl. ZPP), kar pomeni, da so mogoče izjeme. Za primer, kot je obravnavani, določa zakon, da sme spremenjeni senat odločiti, ali se bodo dokazi izvedli znova ali pa se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov (3. odst. 315.čl. ZPP). O tem se smejo stranke izjaviti (3. odst. 315.čl. ZPP), vendar če se pravilno povabljena stranka ne udeleži naroka, se s tem sama odreče možnosti, da bi se o tem izjavila.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - igranje nogometa - športni dan
Igranje nogometa, čeprav na vlažnem in blatnem igrišču, ne predstavlja povečanega izjemnega rizika in s tem dejavnosti s povečano nevarnostjo (173. člen ZOR).