pravica do nove odmere starostne pokojnine - svojstvo zavarovanca
Odločilnega pomena za uporabo določila 24. člena prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v zvezi z 293. čl. sedaj veljavnega ZPIZ (Ur. l. RS št. 12/92) je čas zaposlitve tožnika pri Adria Airways, to je od 1.1.1973 do 30.6.1979. Do 6.7.1979 je bila po 10. členu novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list SRS, št. 30/78) v veljavi nespremenjena določba prvega odstavka 24. člena, s katero je bilo izrecno določeno, da starostnemu upokojencu, ki je uveljavil pokojnino s pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) in se je ponovno zaposlil ali začel opravljati samostojno dejavnost, ne oživi svojstvo zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen za nesrečo pri delu in poklicno bolezen. Ta določba, v kateri je vsebovana prepoved ponovne pridobitve statusa zavarovanca starostnemu upokojencu s polno pokojninsko dobo ob ponovni zaposlitvi, je prisilne narave. To pomeni, da jo je dolžno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - izločitev
Izločitev članov organov delodajalca ni določena le v internih aktih (podobno kot v 71. členu ZPP), temveč tudi v zakonu o delovnih razmerjih. V času odločanja na delavskem svetu je veljala določba 185. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/83, 5/86, 18/88). V četrtem odstavku je bilo določeno, da pri odločanju ne smejo sodelovati delavci, ki so s prizadetim delavcem v ožjem sorodstvu, ali ki so z njim v kakšnem drugem razmerju, ki bi lahko povzročilo pri prizadetem delavcu ali pri drugih delavcih dvom o nepristranosti njegove odločitve. Ta določba je prisilnega značaja, zato bi jo morali organi upoštevati po uradni dolžnosti.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev
Ker je tožena stranka prvič tožnika obvestila, da mu je prenehalo delovno razmerje z datumom 28.7.1992 z obvestilom oziroma, kot ga je opredelilo že prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 15.12.1992, in ker je bil datum prenehanja delovnega razmerja v bistvu tožniku sporočen šele s tem obvestilom (sklepom), je torej imel tožnik pravico, v skladu z že citirano določbo 80. člena ZTPDR (ker gre za njegovo pravico iz delovnega razmerja), vložiti ugovor.
Drugostopenjski organ bi zato moral o ugovoru odločiti in ga zavreči v delu, ki se je nanašal na sklep z dne 27.1.1992 o prenehanju delovnega razmerja, moral pa bi odločiti o pravilnem datumu prenehanja delovnega razmerja.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije po 73. členu ZDSS
Po 73. čl. ZDSS je revizija dovoljena samo, če je sodišče združenega dela zavrnilo zahtevo delavca za sodno varstvo zaradi prenehanja delovnega razmerja ali zaradi sklenitve delovnega razmerja ali zaradi razporeditve na drugo delovno mesto, ne pa tudi, če je sodišče zahtevo (tožbo) zavrglo kot prepozno.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-3, 354/2-13, 334. ZDR (1990) člen 103.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje funkcije poslovodnega organa - varstvo pravic delavcev - razporejanje - kršitev določb pravdnega postopka
Če bi tožeča stranka lahko uveljavljala pravico v civilnem pravdnem postopku, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 3. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
Po določbah ZTPDR in ZDR imajo pravne učinke pri delodajalcu le dokončne in delavcu vročene odločbe. V postopku v organizacijah in pri delodajalcih se uporabljajo določbe ZPP (103. člen ZDR). V drugem odstavku 334. člena ZPP je določeno, da ima nasproti strankam sodba učinek šele od dneva, ko jim je vročena. Ker tožnici odločba o razporeditvi in določitvi osebnega dohodka ni bila vročena, ima v času izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini, ki bi jo prejela, če bi še opravljala funkcijo vršilke dolžnosti direktorice.
Pogajalsko razmerje med tožnico in tožencem ni nastalo in tako tožnica na podlagi 30. člena ZOR nasproti njemu ni aktivno legitimirana za uveljavljanje odškodnine zaradi zatrjevanih neresnih pogajanj oziroma zaradi neutemeljenega odstopa od njih.
Odvetnikovo nepravilno delo se ne kaže na primer le v tem, da zamudi prekluzivne roke pri uveljavljanju strankinih pravic pred državnimi organi, marveč sodijo sem tudi druge opustitve ali pa dejanja, ki so, gledana z vidika stroke (prvi odstavek 751. člena in drugi odstavek 18. člena ZOR), torej pravne, očitno takšna, da po normalnem teku stvari povzročijo stranki škodo (primerjaj tudi pravno pravilo paragrafa 1300 občnega državljanskega zakonika).
Čeprav se je stranka v upravni izvršbi zmotno sklicevala na določbo 71. člena ZIP, bi moral upravni organ druge stopnje pritožbeni ugovor tudi vsebinsko presoditi, saj gre za ugovor, ki se nanaša na samo izvršbo (1. odst. 280. čl. ZUP).
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
Kratkotrajnost zakonske zveze, ki jo tožnik izpostavlja v reviziji, ne izključuje preživljanja razvezanega zakonca sama po sebi, je pa lahko ena od okoliščin, ki je pomembna za presojo pri odločanju o pravici do preživnine. Pomembna je predvsem tedaj, ko se materialno stanje zakonca zaradi tega ne spremeni. V obravnavanem primeru se je toženkino materialno stanje spremenilo, saj je s sklenitvijo zakonske zveze s tožnikom izgubila preživnino, ki ji je bila dosojena ob razvezi njene prve zakonske zveze. Ob nepriznanju preživnine bi torej prišla v slabši gmotni položaj kot pred sklenitvijo zakonske zveze s tožnikom.
železniški prevoz - prevozna pogodba - odgovornost železnice za prtljago
Varovanje prtljage in s tem dolžnost, da zanjo sklene ustrezno prevozno pogodbo, zadeva potnika. Vendar navedeno velja le ob predpostavki, da iz ravnanja tožene železnice ni mogoče sklepati, da je kljub temu in hkrati s sklenitvijo prevozne pogodbe za avtomobil prevzela v varovanje tudi prtljago, ki se je v njem nahajala.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesna okvara
Iz revizijskega preizkusa odmere odškodnine izhaja, da so bila v izpodbijanih odločitvah zahtevana merila za določitev pravične denarne odškodnine pravilno upoštevana tako pri določitvi zadoščenja za telesne bolečine, kot tudi za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Pri slednji obliki škode je bila pravilno upoštevana tudi izvedenčeva ugotovitev o tožničini 22% telesni okvari, zaradi katere je omejena v 40% življenjskih opravil in sicer kot ena od okoliščin, pomembnih za čim bolj objektivno uporabo zgoraj navedenih meril.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti - vznemirjanje preko telefona
Poseg v osebnostne pravice, ki ima lahko za posledico duševne bolečine in škodo je podan tudi z vznemirjanjem po telefonu zaradi poseganja v družinsko življenje.
Tožnik utemeljeno graja, da je sodišče druge stopnje neustrezno vrednotilo nevšečnosti, ki so spremljale njegovo zdravljenje in ki vplivajo na odmero odškodnine za telesne bolečine. Nepravilno zdravljenje tožnika je imelo za posledico, poleg dolgotrajnih in intenzivnih bolečin (kar šest tednov hudih, po izpovedi tožnika pa neznosnih bolečin), tudi dodatne težave oziroma nevšečnosti, tako v obdobju nepravilnega zdravljenja, posebej pa po postavitvi pravilne diagnoze poškodbe. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev je bil tožnik operiran, 23 dni hospitaliziran, 12 dni na rehabilitaciji, 7 mesecev podvržen fizioterapiji (pri pravilnem zdravljenju bi trajala fizioterapija 6 tednov), 3 mesece omejen pri uporabi desnice (pri pravilnem zdravljenju - 1 mesec), skupno zdravljenje pa je trajalo kar 8 mesecev (pri pravilnem zdravljenju - 8 tednov). Navedene nevšečnosti in dolgotrajno bolečinsko obdobje so podlaga za odmero odškodnine za telesne bolečine v celotnem vtoževanem znesku (700.000,00 SIT).
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost - strah - povrnitev bodoče škode
Polnitev lijaka z vlažnim peskom je bila pogosta in je bilo strojniku upravljalske kabine (v konkretnem primeru tožniku) naročeno, da lijak sprosti z udarcem z železnim drogom. Ker je obratovanje bilo avtomatsko, bi preklop na ročno upravljanje bil možen s pomočjo dodatnega delavca, ki bi začasno zasedel upravljalsko kabino.
Sprejeta je ocena, da je zahteva po dodatnem delavcu bila sporočena, vendar zavarovanec tožene stranke ni reagiral tako, da bi kakorkoli organiziral varnejše delo. V sklop razbremenitve odgovornosti pa gotovo ne spada trditev, da bi tožniku moral pomagati strojnik, ki je bil razporejen na delo na drugem delovnem mestu. Ob teh ugotovitvah ni mogoče dopustiti pravne razlage v smeri oprostitve odgovornosti po 177. členu ZOR. Revizijsko sodišče zato sprejema sklepanje, da tožnik k škodnemu dogodku ni prispeval s svojim ravnanjem ali opustitvijo. Zato neutemeljeno revizijo tožencev zavrača (393. člen ZPP).
ZIP člen 14, 26, 26/1, 26/2, 50, 50-1, 53, 53/3, 70, 70/3. ZPP (1977) člen 20, 20/2, 453, 453/1.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - leteča izvršba - začasna narava odločitve o kompetenčnem sporu
Odločitev o kompetenčnem sporu pri tako imenovani leteči izvršbi ne velja nujno za ves čas izvršbe, saj lahko pride ob morebitnem dolžnikovem ugovoru krajevne nepristojnosti do prenosa le-te (tretji odstavek 53. člena ZIP) ali ob upnikovem predlogu, naj se izvršba opravi pred drugim stvarno pristojnim sodiščem, do prenosa same izvedbe izvršbe (tretji odstavek 70. člena ZIP).
povrnitev škode - protipravno ravnanje sodnika za prekrške
Povrnitev izkupička od prodanih predmetov - ob predpostavki nezakonitega ravnanja sodnika za prekrške - je mogoče uveljaviti le od RS, ne pa od občine, s katere okvira je sodnik deloval.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Okoliščina, da je tožnik nekdaj kot tožilec sedaj pa kot odvetnik posloval na pristojnem sodišču, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Pogodbe se sklepajo, da bi se z njimi dosegli učinki oziroma posledice, ki jih pogodbeniki hočejo. Z obravnavano menjalno pogodbo pa je toženka dosegla prav tisti rezultat, ki ga je hotela s sklenitvijo pogodbe in ki ga je, zaslišana kot stranka, tudi logično obrazložila. Dejstvo, da se je kasneje premislila, na veljavnost sklenjenega posla ne vpliva. Pomembna je ugotovitev, da se je to, kar je toženka izrazila s sklenjeno pogodbo, ujemalo z njeno pravo voljo, zato o kakršnikoli napaki njene volje ne more biti govora.
Prav tako sodišče ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka s tem, ko čezmernega prikrajšanja ni ocenilo z izvedencem gradbene stroke. Po določilu 139. člena Zakona o obligacijskih razmerjih lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe, če je bilo med obveznostmi pogodbenih strank v dvostranski pogodbi očitno nesorazmerje in če stranki, ki zahteva razveljavitev pogodbe, prava vrednost ni bila znana in tudi ni morala biti znana. Pojem "očitnega nesorazmerja" je pravni standard, zato je v vsakem konkretnem primeru prepuščeno sodišču, da glede na okoliščine primera ugotavlja, kdaj je podano očitno nesorazmerje. Tudi ugotavljanje subjektivnega elementa prikrajšanja (ali je bila stranki prava vrednost znana in morala biti znana) je seveda stvar sodišča.
V 3. in 4. čl. ZDen ni podlage za denacionalizacijo v obliki odškodnine za premoženje (posekan les), ko nepremičnina (gozdna parcela) ni bila podržavljena.
Obnovitvenega razloga iz 1. točke 249. čl. ZUP stranka ne more verjetno izkazati z navedbami in listinami, ki so bile obravnavane v prejšnjem postopku. Če katerikoli od pogojev iz 1. odst. 256. čl. ZUP ni izpolnjen, zavrže pristojni organ predlog za obnovo s svojim sklepom (2. odst. 256. čl. ZUP).