splošna krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - izvršba na podlagi verodostojne listine - obligacijskopravni spor
Toženka v tem trenutku (še) ne trdi, da bi ji tožnica kot delodajalec naložila opravo tečaja in testiranje podaljškov ter bi jih kot delodajalec morala tudi brezplačno zagotoviti oziroma da bi šlo za boniteto, ki bi temeljila na pogodbi o zaposlitvi. Trdi le, da je bilo dogovorjeno, da bodo storitve brezplačne zato, ker je bila v salonu zaposlena in je bila hkrati testni subjekt. To pa ne spremeni obligacijskopravnega temelja oprave storitve.
ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 384, 384/1, 367, 367/2, 377.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - razveljavitev klavzule izvršljivosti in pravnomočnosti - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Odločba sodišča druge stopnje, izdana v postopku odločanja po 42. členu ZIZ, ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - razkladanje tovora - varnost pri delu - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zavlačevanje postopka - zavrnitev predloga
Ko je postopek aktivno že dlje časa v teku, bodo pogoji za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča iz 67. člena ZPP po naravi stvari izpolnjeni le izjemoma. Določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, po tem, ko je pristojno sodišče že izvedlo več procesnih dejanj, namreč nujno zavlačuje postopek. Če pa zavlačuje postopek, je to ravno v nasprotju s ciljem instituta določitve drugega stvarno pristojnega sodišča iz 67. člena ZPP, v skladu s katerim naj bi se po spremenjeni pristojnosti postopek lažje opravil.
predlog za dopustitev revizije - izvršba na nepremičnino - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - vpis hipoteke - zaznamba izvršbe - ocena ustavnosti ZIZ - novela ZIZ-M - nadaljevanje prekinjenega postopka - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - telesne bolečine - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlagateljica predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik nepristojnega prvostopenjskega sodišča s sedežem v stavbi pristojnega sodišča, kot zakonec stranke v postopku - dolgotrajnost postopka - zavrnitev predloga
Najpomembnejša okoliščina, ki govori zoper ugoditev predlogu za prenos krajevne pristojnosti, je dejstvo, da je zadeva v teku že osmo leto. Predlog, ki je vložen 8 let po začetku teka sodnega postopka, ni skladen z zahtevami iz 11. člena ZPP. Ravno ugoditev takšnemu predlogu, bi vzbudila dvom v nepristranskost novo določenega sodišča. Pri zunanjem opazovalcu bi namreč utegnila vzbuditi sum, da je bil predlog vložen zaradi nezadovoljstva stranke z odločanjem sodišča.
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
URS člen 2, 26. ZGO-1 člen 2, 2/1, 32, 45, 47, 47/1, 145, 152. OZ člen 147.
povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi izvedbe del na sosednjem objektu - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - opustitev dolžnega ravnanja državnih organov - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - zadržanje izvršitve gradbenega dovoljenja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nedovoljena gradnja - inšpekcijsko nadzorstvo - načelo učinkovitosti - odgovornost projektanta - napake v projektu - odgovornost za škodo, ki nastane tretjim z gradnjo - odgovornost odgovornega projektanta - odgovornost delodajalca - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - prekinitev vzročne zveze - solidarna odgovornost - dopuščena revizija
Republika Slovenija glede na načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS) in pravice do povračila škode (26. člen Ustave RS) ne more biti razbremenjena odškodninske odgovornosti za opustitev predpisanega dolžnega ravnanja svojih oblastnih organov v razmerju do tretjih, kadar njeni oblastni organi po uradni dolžnosti ne preprečijo niti ne poskušajo preprečiti kršitve svojih odločb (posamičnih aktov), ki so bile izdane o obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja zaradi varovanja pravnih koristi tretjih, posledica kršitve teh odločb (izgradnje objekta po zadržanem izvrševanju gradbenega dovoljenja) in opustitve dolžnega ravnanja preprečitve te kršitve (v konkretnem primeru inšpekcijskega nadzorstva), pa je nastanek škode tretjim. Zato odškodninsko odgovarja tudi za škodo zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine tožečih strank.
Napake v projektu niso v vzročni zvezi s škodo zaradi nadaljevanja gradnje v nasprotju z odločbo o zadržanju izvršitve gradbenega dovoljenja.
Ker ne obstaja posebna določba, po kateri bi odgovorni projektant za škodo zaradi napak v projektu tretjim neposredno odgovarjal skupaj s projektantom kot svojim delodajalcem, to je določba, ki bi derogirala splošno pravilo o odgovornosti delodajalcev (prvi in drugi odstavek 147. člena OZ), odgovorni projektant ni neposredno odškodninsko odgovoren.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - zastopanje po odvetniku - predrugačen datum na pooblastilu - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
Predloženi pooblastili tožnice in stranskega intervenienta nista novi. Poleg tega je očitno, da je bil datum na pooblastilu tožnice napisan naknadno (in še to neskladno z zahtevo po novem pooblastilu), saj se zapisani datum po odtenku črnila in pisavi ne ujema s podpisom pooblastiteljice.
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZNP člen 97, 103. ZPP-E člen 124, 124/1.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - dovoljenost revizije zoper sklep s katerim postopek ni končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prvi odstavek 384. člena ZPP določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. Sklep o tem, da se zahtevek predlagateljice za povrnitev izgubljenega dobička ne bo obravnaval v nepravdnem, pač pa v pravdnem postopku, ni takšen. Ta sklep namreč ne pomeni odločanja o glavni stvari in stranki tudi ne odreka sodnega varstva. Do odločanja o glavni stvari bo očitno prišlo šele v pravdnem postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - videz nepristranskosti sodišča
Ker je mož ene od sodnic stranka postopka, je videz nepristranskosti okrnjen do te mere, da je utemeljen predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekonkretizirana navedba - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Predlagateljeve navedbe v zvezi s pristranskim sodstvom pa so povsem posplošene in nekonkretizirane, nanašajo se na pretekle pravdne in druge sodne postopke, v katerih je sodeloval predlagatelj, izrecno pa je omenjeno le Okrožno sodišče v Kranju, ki sploh ni pristojno za odločanje v konkretni zapuščinski zadevi. Zato ne pomenijo podlage za prenos pristojnosti zaradi "drugih tehtnih razlogov".