• Najdi
  • 1
  • od 31
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sklep II Cp 1687/2025
    10.4.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00092508
    ZVPot člen 23. OZ člen 88, 88/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.
    regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - kredit v CHF - potrošniški kredit - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - ugovor zastaranja - lojalna razlaga nacionalnega prava - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - težko nadomestljiva škoda - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - preplačilo
    V tej fazi postopka zastaranje kondikcijskega zahtevka na izrečen ukrep zavarovanja nima vpliva. Verjetno ničnost pogodbe je treba v tem postopku zavarovanja prvenstveno presojati v povezavi z izbrisno tožbo, pri čemer pritožba niti ne zatrjuje, da bi v tem delu prišlo do zastaranja.

    S tem, ko tožnica za verjetno izkazuje nepoštenost glavnega pogodbenega pogoja in posledično ničnost pogodbe, vsakršno nadaljnje plačevanje obrokov ne more vzpostaviti polnega učinka končne odločitve v tem sporu. Za tožnico kot potrošnico pa predstavlja prekomerno breme, ki je izenačeno s težko nadomestljivo škodo.

    Za sprejetje ukrepov zavarovanja pogoj preplačila kredita ni zahtevan, čeprav je sodišče ob upoštevanju evrske glavnice brez obrestnega dela v tej fazi postopka (zavarovanja) pravilno za verjetno zaključilo, da je do preplačila že prišlo.
  • 2.
    VSL Sodba I Cp 1114/2024
    10.4.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00092729
    Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 114, 115, 169, 169/2, 169/2-a, 267, 288, 288/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6, 6/1, 7, 7/1. ZVPot člen 1a, 1a-4, 22, 22/1, 22/4, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. OZ člen 5, 87, 87/1, 88, 88/1, 193, 336, 336/1, 344, 346, 347, 347/1. ZZK-1 člen 243.
    varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - alternativnost pogojev - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - standard profesionalne skrbnosti - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - objektivno merilo - razlaga ZVPot - evropsko pravo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo prepovedi retroaktivnosti - razvoj sodne prakse - prenovitev (novacija) pogodbe - konverzija - vsebina kreditne pogodbe - tipska pogodba - obveznosti pred sklenitvijo kreditne pogodbe - pogodbeni pogoji - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - sodna praksa Sodišča Evropske unije - učinkovanje ex tunc - ugovor zastaranja - neupravičena pridobitev - kondikcija - zastaranje kondikcijskega zahtevka - kdaj začne zastaranje teči - pravica do dostopa do sodišča - začetek teka zastaralnega roka - vrnitev preplačila - splošni petletni zastaralni rok - zakonske zamudne obresti - pravila vračanja - obseg vrnitve - nepošteni pridobitelj - zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti - glavna in stranska terjatev - pravilo iura novit curia - posledice ničnosti pogodbe - vrnitev prejetega na podlagi nične pogodbe - nadomestilo za uporabo - neveljavnost vknjižbe hipoteke
    Za posameznika, ki je pogodbena stranka nične pogodbe, zastaralni rok lahko prične teči šele, ko bi potrošnik moral ali mogel vedeti ne samo za dejanske okoliščine, na katerih temelji zatrjevana ničnost sklenjene pogodbe, ampak tudi za nepoštenost oziroma ničnost pogodbenega pogoja.

    Če bi se kreditni instituciji v primeru, ko je kreditna pogodba o hipotekarnem kreditu v celoti nična, ker po odpravi nepoštenega pogoja ne more več obstajati, priznala pravica, da od potrošnika zahteva nadomestilo, ki presega vračilo kapitala, izplačanega iz naslova izpolnitve te pogodbe, in po potrebi plačila zamudnih obresti, bi to lahko ogrozilo odvračalni učinek, ki se želi doseči z Direktivo 93/13.

    Banka se je že ob sklenitvi pogodbe morala in mogla zavedati posledične hibnosti pogodbe, kakor tudi tega, da je na podlagi tako hibne pogodbe upravičena zahtevati, kot je bilo to pojasnjeno že zgoraj, le vračilo posojenega kapitala, izplačanega iz naslova izpolnitve te pogodbe, in po potrebi plačilo zamudnih obresti. V smislu 193. člena OZ je tako banka nepoštena že vse od trenutka, ko začne pridobivati denarne zneske, ki presegajo denarni znesek, do katerega je upravičena. Posledica bankine nepoštenosti je plačilo zamudnih obresti od trenutka, ko je take (presežne) denarne zneske prejela.
  • 3.
    VSL Sklep II Cp 2282/2025
    10.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00091615
    ZPP člen 11, 11/1, 30, 30/1, 41, 41/2, 181, 181/3. ZPotK člen 7, 7/1. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4.
    dolgoročni kredit v CHF - vmesni ugotovitveni zahtevek - stvarna pristojnost sodišča - prejudicialnost vmesnega ugotovitvenega zahtevka - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pojasnilna dolžnost banke - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - zaslišanje priče - dokazovanje dejstev
    Tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe z dne 4. 2. 2008 v razmerju do denarnega zahtevka za plačilo 16.265,28 EUR predstavlja vmesni ugotovitveni zahtevek (tretji odstavek 181. člena ZPP). Je torej prejudicialnega pomena. Zahtevka je mogoče obravnavati le skupaj, ne glede na isto(vrstno) oziroma različno dejansko ali pravno podlago. Odločitev sodišča prve stopnje, da iz svoje pristojnosti izvzame le odločanje o denarnem zahtevku, medtem ko kljub temu odloča o zatrjevani ničnosti kreditne pogodbe, iz katere denarni zahtevek izvira, je zmotna.
  • 4.
    VSL Sodba I Cp 138/2025
    10.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00092164
    ZPP člen 318. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1. OZ člen 88, 92, 121, 239.
    plačilo stroškov - parkiranje - uporaba parkirišča - dejavnost garažnih hiš - uporaba stvari brez plačila - dejanska uporaba stvari - neplačilo obveznosti - iztek časa najema - trajanje - dnevna evidenca - splošni pogodbeni pogoji - ničnost določbe splošnih pogojev - plačilo najemnine - kršitev pogodbe - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - izdaja zamudne sodbe - neizvedba predlaganega dokaza
    Po splošnih pravilih OZ ima pogodbena stranka v primeru kršitve pravico zahtevati izpolnitev in povrnitev škode (239. člen). Razkorak med višino zahtevka, izračunanega na podlagi Splošnih pogojev (3.471 EUR), in višino toženčeve obveznosti, ki jo dolguje po sodbi in ki je ugotovljena ob upoštevanju splošnih pravil za kršitev pogodbe (273 EUR), utemeljuje sklepanje, da si je tožnica s Splošnimi pogoji izgovorila nesorazmerno visoko nadomestilo. Ob dejstvu, da gre za enostransko določen pogoj (pogodbeni stranki se o njem nista pogajali) in da vodi k znatno višji obveznosti potrošnika, kot bi jo imel po splošnih pravilih OZ, je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da določba Splošnih pogojev povzroča znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih pogodbenih strank in je zato nična.
  • 5.
    VSL Sodba I Cp 1871/2024
    6.3.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00091789
    ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 23, 23/1, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9. OZ člen 88, 88/1,. ZZK-1 člen 243.
    kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - nepošten pogodbeni pogoj - pravo EU - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - dogovor o valutni klavzuli
    Za izkaz izpolnitve pojasnilne dolžnosti banke ne zadošča njeno sklicevanje na abstraktna zakonska merila, temveč mora izkazati tudi druga ustrezna ravnanja, skladna vestnemu in poštenemu ravnanju po standardu profesionalne skrbnosti.
  • 6.
    VSL Sodba I Cp 1639/2024
    5.3.2026
    BANČNO JAVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00092087
    ZVPot člen 23, 24. OZ člen 5, 6, 88.
    dolgoročni kredit v CHF - delna sodba - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - nepošten pogodbeni pogoj - glavni predmet pogodbe - valutna klavzula v CHF - sodna praksa SEU - novejša sodna praksa - uporaba ZVPot - euro skladna razlaga prava - konverzija terjatev - dokazna ocena sodišča
    Sodišče prve stopnje je kot precedenčni pravni vir pravilno upoštevalo, povzelo in sledilo stališčem iz sodbe VSRS II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023. Vrhovno sodišče ima kot najvišje sodišče v državi položaj precedenčnega sodišča, v pristojnosti katerega so mehanizmi za zagotavljanje enotne sodne prakse in s tem za zagotavljanje enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). V nadaljnjem razvoju sodne prakse so bila namreč po odločbah Ustavnega sodišča RS in v njih zavzetih stališčih o ustavnopravnih vidikih, povezanih s presojo ničnostnih zahtevkov, in upoštevaje nadaljnjo prakso SEU prej sprejeta stališča revidirana in nadgrajena z novimi izhodišči, katerih bistvo je v: - zaostreni vsebini pojasnilne dolžnosti, zlasti glede na konkretna pogodbena bremena v potrošnikovem življenju; - stališču, da so razlogi v štirih alinejah prvega odstavka 24. člena ZVPot, ki utemeljujejo sklep o nepoštenosti pogodbenega pogoja, določeni alternativno; - razlikovanju med (ne)napovedljivostjo konkretnega trenutka in vzroka (dogodka) za znatno spremembo valutnega tečaja na eni strani ter med zavedanjem splošne tveganosti, da lahko pride do znatnih oscilacij valutnega para na drugi strani; ter - vzpostavljeni povezavi med pojasnilno dolžnostjo in nepoštenostjo pogodbenega pogoja, tako da izpolnjena pojasnilna dolžnost ni več njegova predpostavka, temveč njegov bistveni del.

    Toženka je sicer zatrjevala, da je preverjala kreditno sposobnost tožencev z izračuni fiktivnih obrokov, povečanih za 17,6 % oziroma celo do 30 %, vendar je bilo prav po zaslišanju bančnega uslužbenca, zlasti pa po zaslišanju prvega tožnika in drugih komitentov toženke ugotovljeno, da niti o teh izračunih toženka potrošnikov ni ustrezno informirala.

    Toženka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti glede glavnega pogodbenega pogoja, zato vključitev klavzule zamenljivosti v izpodbijano pogodbo (in njeno kasnejše pozivanje k uresničitvi te klavzule) v konkretnem primeru ne more vplivati na presojo o veljavnosti izpodbijanih pravnih poslov.
  • 7.
    VSL Sklep II Cp 638/2025
    16.2.2026
    POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00090804
    ZVPot člen 1a, 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/2. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2, 3, 3/1, 4, 4/2, 6, 6/1, 7, 7/1.
    kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti - verjetnost obstoja terjatve - novejša sodna praksa - ustaljena sodna praksa - sodna praksa SEU - pojasnilna dolžnost banke - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - nejasna določila pogodbe - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo dobre vere - profesionalna skrbnost - odvračalni učinek - varnost potrošnikov - konverzija - retroaktivnost zakona - kondikcijski zahtevek - preplačilo - nadomestilo za uporabo - predlog za predhodno odločanje SEU
    Pojem črnega scenarija je v novejši sodni praksi slovenskih sodišč dobro poznan in je sopomenka pojmu (zelo) velike [ali znatne] depreciacije, ki jo omenjajo odločbe SEU in Ustavnega sodišča RS. Depreciacija je tujka za padec, znižanje vrednosti; razvrednotenje, torej sopomenka znatnega padca [vrednosti] domače valute.
  • 8.
    VSL Sodba II Cp 1552/2024
    10.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00091402
    ZVPot člen 23, 23/1. ZPotK člen 7, 7/1, 21, 21/3. OZ člen 88, 88/1, 371, 372. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
    delna sodba - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - ničnost kreditne pogodbe - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - sodna praksa Sodišča EU - potrošnik - pojasnilna dolžnost banke - retroaktivnost - nepošten pogodbeni pogoj - načelo dobrega strokovnjaka - kondikcijski zahtevek - zastaranje
    Tožena banka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti pri sklepanju dolgoročne stanovanjske kreditne pogodbe z valutno klavzulo v CHF. Ker kondikcijski zahtevek kreditojemalcev za vračilo zneska, ki presega prejeti kredit, ni zastaral (vsaj v celoti ne), imata pravni interes za uveljavljanje ničnostne tožbe.
  • 9.
    VSL Sodba I Cp 1900/2024
    5.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00090950
    OZ člen 240, 633, 639, 639/2, 640. ZVPot člen 37a, 37c, 38. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 458.
    spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - podjemna pogodba - dejanska izvedba storitve - stvarna napaka - izvršitev dela - izpolnitev pogodbe (odprava napake) - reklamacija - znižanje plačila - pravica do znižanja plačila - ugovor nasprotne pravice - negativne posledice - manjvrednost del - kršitev razpravnega načela - prekoračitev tožbenega zahtevka - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
    Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da montaža tende na streho predstavlja napako v izvršenem poslu. Pravdni stranki sta se dogovorili za montažo na steno; po ogledu in izmerah komercialista in s strani toženke podanih podatkov je bila predlagana tenda z montažo na steno. Da bi bil med strankama dogovorjen določen način montaže na steno, tožnica ni trdila. Med pravdnima strankama je bila dogovorjena le montaža na steno. Način/vrsta montaže na steno ni bil poseben predmet dogovora. Res je bila po poskusu montaže na steno dogovorjena montaža te iste tende na streho. Vendar pa je to toženka sprejela na podlagi informacij tožnice, ki niso bile strokovno ustrezne oz. pravilne. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila montaža na steno - ne glede na odstopanje posredovanih podatkov - izvedljiva.
  • 10.
    VSL Sodba II Cp 153/2025
    4.2.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00090957
    OZ člen 88. ZVPot člen 1a, 1a-4, 7, 7/1, 22, 22/4, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
    ničnost kreditne pogodbe - kreditna pogodba v CHF - pojasnilna dolžnost banke - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - potrošniški kredit - sprememba sodne prakse - dobra vera - pravica do izjave - sprejeto stališče Vrhovnega sodišča - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo lojalne razlage prava EU - nacionalno in evropsko pravo - retroaktivna veljavnost
    V novem sojenju je pritožbeno sodišče pravdnim strankam omogočilo, da se izjavijo o stališčih iz odločb, s katerimi je bila v letu 2023 in kasneje v letu 2024 bistveno spremenjena sodna praksa glede vprašanja ničnosti kreditnih pogodb.
  • 11.
    VSL Sklep III Cp 2141/2025
    3.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00090867
    ZPP člen 11, 11/1, 206.
    prekinitev postopka - kredit v CHF - zahtevek za ugotavljanje ničnosti pogodbe - kondikcijski zahtevek - načelo ekonomičnosti postopka - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov z isto tožbo
    Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo načelo ekonomičnosti postopka, ko je odločilo, da bo o vseh zahtevkih v predmetni zadevi izvedlo enoten dokazni postopek in izdalo eno sodbo. Enotna izvedba postopka v primeru, ko je vložena ena tožba z več zahtevki, je pravilo, ki služi temu, da se postopek izvede najhitreje in s čim manjšimi stroški.
  • 12.
    VSL Sklep V Cp 127/2026
    3.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00090871
    ZPP člen 206.
    kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - kondikcijski zahtevek - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - razlaga prava EU - stališča SEU - prekinitev postopka - pravica do izjave
    Tožeči stranki je zagotovljena možnost pritožbe zoper izpodbijani sklep in s tem tudi do izjave o prekinitvi postopka. Pravica do izjave se torej lahko zagotovi tudi v pritožbenem postopku, kjer pritožbeno sodišče presodi vse navedbe stranke, ki se z odločitvijo ne strinja.
  • 13.
    VSM Sklep I Cp 977/2025
    3.2.2026
    PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSM00090643
    OZ člen 193. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
    začasna odredba - ničnost kreditne pogodbe - kredit v CHF - načelo lojalne razlage - varstvo potrošnikov - učinkovito sodno varstvo - upoštevanje sodne prakse
    Od splošne ureditve (OZ in ZIZ) različen (poseben) namen izravnave podrejenega potrošniškega razmerja opredeljujeta pravu EU skladna razlaga in ustavnoskladna razlaga, ki je utemeljena na pozitivnih vidikih varstva šibkejšega. Učinkovito varstvo šibkejšega potrošnika utemeljuje vzpostavitev njegovega posebnega, ugodnejšega položaja, kar velja pri izdaji začasnih odredb, kakor tudi za potrošnikovo pravico in obveznost do banke iz naslova kondikcije zaradi ničnosti pogodbe. Tovrstna naklonjenost šibkejšemu ni obremenjena z očitkom neutemeljenega favoriziranja, saj se z njim vzpostavlja dejanska enakopravnost. Potemtakem je neutemeljen pritožbeni očitek, da ekonomska moč toženke nima pomena in bi moralo sodišče upoštevati tako pogoje po ZIZ, kot tudi po OZ, ki veljajo za enakovredne stranke.
  • 14.
    VSL Sklep II Cp 2240/2025
    2.2.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00090745
    Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 8. ZIZ člen 15, 239, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. ZVPot člen 1a, 1a-4, 22, 22/1, 22/4, 23, 24, 24/1. OZ člen 336, 336/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
    kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - praksa SEU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - prepoved retroaktivnosti - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti
    Opozorilo na tveganje ne pomeni obveznosti predvidevanja oziroma napovedovanja dolgoročnega gibanja tečaja CHF/EUR, temveč obveznost opozarjanja na realno možnost, da se to v obdobju odplačevanja kredita lahko zgodi.
  • 15.
    VSC Sklep I Cp 350/2025
    7.1.2026
    POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00092372
    ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272,53. URS člen 3a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
    potrošniška kreditna pogodba - odločanje o ugovoru - vsebina pojasnilne dolžnosti
    Prvostopno sodišče je pravilno pojasnilo, da mora potrošnik prejeti informacije takšne intenzitete, da se mora zavedati, da s sklenitvijo pogodbe prevzema valutno tveganje, ki ga bo ob znižanju vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, morda ekonomsko gledano težko nosil, in zaradi česar ni dovolj, da se potrošnik na podlagi pojasnil banke zaveda možnosti sprememb valutnega tečaja, temveč mu je treba dati jasno vedeti, da se tečaj v dolgoročnih, več desetletij trajajočih pogodbenih razmerjih, lahko znatno spremeni, ter da ima to lahko nezanemarljive negativne ekonomske učinke na njegovo življenje - ključno je, da informacije povprečnemu potrošniku omogočajo oceno dejanskega tveganja, ki mu je v primeru velikega znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodek, izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju.
  • 16.
    VSL Sodba II Cp 2064/2024
    7.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00090311
    Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 4, 4/3. OZ člen 88, 88/1, 112, 131, 131/1, 169, 239, 239/2, 246. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. ZPP člen 338, 338/2.
    potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ničnost kreditne pogodbe - razlaga Sodišča Evropske unije - sodna praksa SEU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - odškodninska odgovornost - dolžna profesionalna skrbnost - sodba na podlagi odpovedi - subjektivna in objektivna istovetnost zahtevkov - procesna ekvivalenčna teorija - poslovna odškodninska odgovornost
    Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je bil s sodbo na podlagi odpovedi v zadevi II P 757/2015 z dne 5. 10. 2016 zavrnjen zahtevek za ničnost in razveljavitev kreditnih pogodb, kar glede na trditveno podlago tožnikov v navedenem postopku pomeni, da je bilo pravnomočno ugotovljeno, da sta kreditni pogodbi veljavni.
  • 17.
    VSC Sklep I Cp 412/2025
    29.12.2025
    VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00090356
    ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
    potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodb - načelo lojalne razlage - kredit v CHF
    Bistvena okoliščina, ki povezuje zadevi C-287/22 in C-520/21 s pritožbeno obravnavano je narava pravnega razmerja. Gre za potrošniško kreditno pogodbo v tuji valuti (CHF), za katero se presoja nepoštenost pogojev v smislu Direktive 93/13. Razlaga določb Direktive in zahteva po njeni učinkovitosti je zavezujoča za vsa nacionalna sodišča, ne glede na procesne specifike posamezne države članice.

    Namen začasne odredbe za zadržanje učinkovanja (verjetno nične) pogodbe (skladno s sodbo Sodišča EU C-287/22) je v preprečitvi, da bi upnik na podlagi verjetno ničnega neposredno izvršljivega notarskega zapisa sploh lahko začel izvršbo.

    Toženka bi se glede na svoje finančno znanje mogla in morala zavedati, da lahko kadarkoli v dolgoročnem razmerju pride do dogodka, ki bo pomembno vplival na valutno razmerje. Pritožbeno sklicevanje, da ni mogla z zanesljivostjo napovedati tako drastičnega obsega spremembe valutnega tečaja, ker so se poročilo in dopisi Banke Slovenije nanašali na manjša nihanja tečaja in ne na neomejeno tveganje, ni utemeljeno. Ugotovitev sodišča prve stopnje ne predstavlja očitka, da bi morala toženka napovedati točno višino ali čas spremembe tečaja, temveč da bi morala kot strokovnjakinja tožniku, upoštevajoč, da je s takšnimi informaciji razpolagala, razkriti tveganja, ki so ji kot strokovnjakinji bila znana oziroma bi se le-teh kot profesionalna finančna institucija vsaj morala zavedati - to je, da so valutni trgi nestabilni in da lahko pride do velikih nihanj, ki navzgor niso omejena.
  • 18.
    VSL Sklep I Cp 2091/2025
    18.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00090004
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1.
    kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - pojasnilna dolžnost banke do porokov - valutno tveganje - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - retroaktivni učinek - konverzija
    Pritožnica v svoji pritožbi izrecno priznava, da tožnica ob sklenitvi prvotne kreditne pogodbe, pri kateri je sodelovala kot solidarna porokinja, ni bila prisotna. Dolžnost banke je, da pojasnilno dolžnost glede vsakega posameznega potrošnika opravi neposredno sama. Ni mogoč zaključek, da je bila pojasnilna dolžnost tožnici ob sklenitvi prvotne kreditne pogodbe opravljena preko njenega pokojnega moža, ki je nastopal v vlogi kreditojemalca.

    Odstop od precedensa je dopusten le, če to terjajo novi, prepričljivejši argumenti ali ko gre za v bistveni okoliščini drugačen dejanski stan. Konkretna zadeva ne po dejanski ne po pravni plati ne odstopa od drugih primerov sodne prakse, katerih osrednje vprašanje je bilo ničnost kreditnih pogodb z valutno klavzulo v CHF.
  • 19.
    VSC Sklep I Cp 385/2025
    11.12.2025
    VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00090300
    ZIZ člen 272. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
    kredit v CHF - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - načelo lojalne razlage
    Skladno z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU so nacionalna sodišča dolžna celoten nacionalni pravni red razlagati čim bolj v skladu z besedilom in namenom prava EU, da se doseže z njim zasledovani cilj. Ta dolžnost ne velja le za predpise, ki so neposredno prenesli direktivo, temveč za nacionalno pravo kot celoto, vključno s procesnimi pravili (kot je ZIZ) in nacionalno sodno prakso.

    Pojem težko nadomestljiva škoda iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je pravni standard, katerega vsebino napolnjuje sodna praksa. Sprememba razlage tega standarda z namenom zagotovitve učinkovitosti prava EU ne pomeni razlage v nasprotju z jasnim besedilom zakona, temveč le odstop od tiste (prejšnje) sodne prakse, ki ni združljiva s cilji Direktive 93/13. Tudi Sodišče EU je v zadevi C-287/22 poudarilo, da zahteva po skladni razlagi vključuje obveznost nacionalnih sodišč, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če ta temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji direktive.

    Toženka bi se glede na svoje finančno znanje mogla in morala zavedati, da lahko kadarkoli v dolgoročnem razmerju pride do dogodka, ki bo pomembno vplival na valutno razmerje. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje ne predstavlja očitka, da bi morala toženka napovedati točno višino ali čas spremembe tečaja, temveč da bi morala kot strokovnjakinja tožnikoma, upoštevajoč, da je s takšnimi informaciji razpolagala, razkriti tveganja, ki so ji kot strokovnjakinji bila znana oziroma bi se le-teh kot profesionalna finančna institucija vsaj morala zavedati - t. j., da so valutni trgi nestabilni in da lahko pride do velikih nihanj, ki navzgor niso omejena.

    Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 24/2025, da ne gre za retroaktivnost, temveč za zapolnjevanje pravnega standarda dobrega strokovnjaka, ki je veljal že v času sklenitve pogodbe.

    Vprašanje, ali in do kakšnega nadomestila za uporabo kapitala je upravičena toženka (kot banka), je materialnopravno vprašanje o glavni stvari.

    V potrošniških sporih zaradi nepoštenih pogojev škoda ni omejena le na eksistenčno ogroženost. Poslabšanje položaja tožnika izhaja že iz tega, da bi morala zaradi zagotovitve polnega učinka Direktive nenehno dopolnjevati tožbo za med postopkom plačane obroke oziroma vložiti novo tožbo za obroke, plačane po zadnji glavni obravnavi.

    Neutemeljeni so očitki, da sodba C-287/22 za konkreten primer ni uporabljiva zaradi razlik med poljskim in slovenskim procesnim pravom, predvsem zaradi izpostavljene možnosti spremembe tožbe po 184. členu ZPP. Dejanska primerljivost obeh zadev je že v predlaganem začasnem ukrepu odloga izpolnjevanja pogodbe z obveznostjo plačevanja mesečnih obrokov do pravnomočnega zaključka postopka v postopku po tožbi potrošnikov zoper banko zaradi ničnosti pogodbe o hipotekarnem kreditu, kot tudi v tem, da gre za prejeti kredit v domači valuti, ter v pogodbi vsebovani valutni klavzuli v CHF. Tudi sicer pa bistvo sodbe C-287/22 in načela učinkovitosti prava EU ni v tehnični nezmožnosti spremembe tožbe (kot v poljskem pravnem redu), temveč v tem, da nenehno plačevanje obrokov verjetno nične pogodbe in posledično nenehno širjenje tožbenih zahtevkov (ali vlaganje novih tožb po glavni obravnavi), za potrošnika predstavlja nesorazmerno procesno, stroškovno in psihično breme. Takšen položaj bi ogrozil polni učinek končne odločbe, saj bi potrošnika odvračal od uveljavljanja pravic.
  • 20.
    VSM Sklep I Cp 304/2025
    9.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSM00090232
    Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3(1). ZPP člen 211. ZS člen 113a, 113a/3, 113a/6. ZUstS člen 23, 23/3. ZVPot člen 23, 24.
    potrošniška kreditna pogodba - švicarski franki (CHF) - ničnost kreditne pogodbe - prekinitev postopka - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije
    Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).
  • 1
  • od 31
  • >
  • >>