Kreditojemalec mora v okviru pojasnilne dolžnosti prejeti informacije, na podlagi katerih je zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja in njegov vpliv na prevzete finančne obveznosti, ter da bo te obveznosti morda težko nosil.
Pri presoji o izpolnitvi pojasnilne dolžnosti morajo biti ovrednotene okoliščine posameznega primera in da za izid ni odločilno, na kakšen način je bilo pojasnilo podano. Sodna praksa o obsegu dolžnega pojasnila v procesu sklepanja kreditne pogodbe, vezane na CHF, je obsežna in ustaljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00086523
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-4.
kreditna pogodba v CHF - pritožbena obravnava - zaslišanje stranke - strokovno znanje - povprečni potrošnik - pojasnilna dolžnost - zavrnitev tožbenega zahtevka
Glede na to, da je prva tožnica na pritožbeni obravnavi izpovedovala drugače kot pred sodiščem prve stopnje, in glede na to, da se drugi tožnik vabilu na zaslišanje na pritožbeni obravnavi neupravičeno ni odzval, sodišče druge stopnje tudi šteje, da tožnika nista uspela izpodbiti domneve iz 226. člena ZPP, da so podatki v notarskem zapisu (ki je javna listina) resnični; iz notarskega zapisa izhaja, da sta bila s strani notarke poučena o poglavitnih značilnostih in posledicah sklenjene kreditne pogodbe in zastavitve nepremičnine, t.j. vikenda na morju (24. točka notarskega zapisa iz priloge A2).
Sodišče druge stopnje glede na navedeno, upoštevaje pritožbeno nesporno dejstvo, da je bila prva tožnica s strani toženke (banke) obveščena o splošnih značilnostih kredita, vezanega na tečaj CHF, in o tem, da je višina anuitete odvisna od gibanja tečaja CHF in se lahko anuiteta spremeni bodisi navzgor bodisi navzdol, pri čemer ji niso zagotavljali, da se tečaj CHF ali višina anuitete ne bosta spremenila, upoštevaje, da se drugi tožnik vabilu na zaslišanje na pritožbeni obravnavi neupravičeno ni odzval, ter upoštevaje okoliščine konkretnega primera, ocenjuje, da je prva tožnica kot kreditojemalka imela na voljo dovolj znanja in s strani toženke prejela dovolj informacij, da je lahko sprejela poučeno (informirano) odločitev za najem spornega kredita, za katero si je po posvetovanju z možem vzela tudi dovolj časa.
Pritožbeno tudi ni sporno, da je bila prva tožnica v času sklepanja sporne kreditne pogodbe visoka bančna uslužbenka (izvršna direktorica banke na nivoju B1, t.j. en nivo pod upravo - board), njen soprog (drugi tožnik) pa direktor gospodarske družbe, ki je poslovala s tujino.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00086157
OZ člen 5, 88, 299, 366, 378. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6 , 7. ZPotK člen 21, 21/3. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 24, 24/1, 24/1-1.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zastaralnega roka
SEU je že sprejelo razlago, da varstvo potrošnikov ni absolutno in da je določitev razumnih rokov za pravna sredstva, katerih posledica nespoštovanja je prekluzija, kar je v interesu pravne varnosti, združljiva s pravom Unije.
Pretogo razumevanje pravil o zastaranju bi nesorazmerno poseglo v pravico potrošnikov do sodnega varstva, še posebej, če upoštevamo posebni položaj šibkejših in zahtevo po izravnavi podrejenega položaja z učinkovitim sodnim varstvom njihovih pravic. Pri tem je potrebno upoštevati, da se je sodna praksa, ki je šele oblikovala celovito in kompleksno razumevanje zakonskih pogojev ničnosti v obravnavanih potrošniških sporih, tako da so lahko potrošniki učinkovito oblikovali zahtevano sodno varstvo, oblikovala šele leta 2022 in pred tem ni bilo dovolj dejanskih indicev, da bi potrošnik ob skrbnem ravnanju našel pravnega strokovnjaka, ki bi podal pravno diagnozo njegovega položaja v luči načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ), ničnosti potrošniške pogodbe zaradi kršitve načela ter zato položaja neupravičene obogatitve ter postavitev kondikcijske tožbe.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085744
ZIZ člen 272, 273. URS člen 74. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - prepoved razpolaganja s terjatvijo - izrek denarne kazni - učinek sklepa o začasni odredbi - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča - tehtanje ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - omejitev svobode gospodarske pobude
Sodna praksa je po izdaji sklepa II Ips 10/2025 v tovrstnih zadevah zavarovanja usklajena. Ob povedanem se pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje prvi toženki moralo prepovedati razpolaganje s terjatvami po kreditni pogodbi in sporazumu o zavarovanju, njihovo izterjevanje, ter izreči denarno kazen, izkažejo za neutemeljene.
POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085367
ZIZ člen 226, 227, 272. ZVPot člen 23, 24
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - dolgoročni kredit v CHF - namen zavarovanja terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - dokazni standard verjetnosti - kumulativno izpolnjevanje pogojev - verjetnost izkazane terjatve - nepošten pogodbeni pogoj - pogoj reverzibilnosti - sodna praksa - opustitev pojasnilne dolžnosti - grozeča težko nadomestljiva škoda
V pritožbi toženka najprej povzema določbo 272. člena ZIZ, a se pri njeni razlagi neutemeljeno zavzema za upoštevanje stališč teorije in sodne prakse, ki so se oblikovala v zvezi z "običajnimi" (nepotrošniškimi) zadevami zavarovanja - to je, da je treba pravni standard "težko nadomestljive škode" razlagati ozko in strogo, še posebej, če je predlagana regulacijska začasna odredba; pogoj za njeno izdajo pa je tudi reverzibilnost. Že v sklepu II Cp 728/2024 je bilo opozorjeno, da gre v konkretnem primeru za zavarovanje zahtevka potrošnikov v primeru nepoštenih pogodbenih pogojev in da je zato (tudi) določbo 272. člena ZIZ treba razlagati ob upoštevanju prava EU ter njegove razlage, ki jo daje SEU.
kolektivna tožba - odškodninski zahtevek - nepoštena poslovna praksa - množično oškodovanje zaradi kršitve pravic - dostop do sodnega varstva - zloraba postopka - procesna legitimacija - certifikacija kolektivne tožbe - odobritev tožbe - pogoji za odobritev - reprezentativnost - finančna sredstva - odvetniško financiranje kolektivne tožbe - ustrezna kadrovska zasedba - ustrezno pravno znanje - prepoznavnost osebe - status oškodovanca - pravice potrošnika - navzkrižje interesov - neodvisnost
Pravno nekonsistentna je razlaga, da ZKolT, ki v 59. členu omogoča financiranje kolektivne tožbe s strani tretje osebe (tudi s strani tretje osebe, ki je odvetnik), kot pogoj reprezentativnosti zahteva obstoj lastnih finančnih sredstev upravičenca, torej sredstev, s katerimi bo upravičenec financiral kolektivno tožbo (tako lastne stroške postopka kot tudi - v primeru neuspeha s tožbo - stroške postopka nasprotne stranke). Če bi izvor sredstev avtomatično izkazoval, da je med tožnikom in financerjem konflikt interesov, oziroma da financer prevzema nadzor nad postopkom, zakon ne bi dopuščal financiranja kolektivne tožbe s strani tretje osebe (odvetnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00085580
ZIZ člen 272. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - načelo primarnosti prava EU - načelo lojalne razlage - sodna praksa SEU - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa
V zvezi z zavarovanjem zahtevkov tožnikov, utemeljevanih na določbah o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji odločbo SEU C-287/22, s katero je to podalo razlago Direktive 93/13 potrebno upoštevati kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir in ga morajo kot takšnega upoštevati tudi nacionalna sodišča.
S spremembo ustaljene sodne prakse glede razlage pravnega standarda težko nadomestljive škode, v okviru predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, pa je možna evroskladna razlaga tega pravnega standarda in sicer tako, da je šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode. Glede na razlago sodbe C-287/22 pomeni uresničitev polnega učinka meritorne odločbe le, če bo potrošnik lahko vse svoje zahtevke v celoti uveljavil v okviru iste pravde, ne da bi mu bilo treba nenehno spreminjati (razširjati) svoj zahtevek ali celo vložiti novo tožbo. Položaj, v katerem se znajde potrošnik, če mu to ni omogočeno in ki že sam po sebi vključuje različne negativne posledice na premoženjskem in nepremoženjskem področju, ob lojalni razlagi ustreza pravnemu standardu težko nadomestljive škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00085413
ZIZ člen 272. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - načelo lojalne razlage - zavarovanje denarnih terjatev - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa
V zvezi z zavarovanjem zahtevkov tožnikov, utemeljevanih na določbah o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji je SEU C-287/22 potrebno upoštevati kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir in ga morajo kot takšnega upoštevati tudi nacionalna sodišča. Pravo EU je na tem področju v primerjavi z nacionalnim pravom prevladujoče oz. primarno in njegovo uporabo v 3a. členu nalaga tudi Ustava RS. Sodba SEU C - 287/22 in v njej sprejeta stališča, so upoštevna tudi v tej pravdi.
Finančni produkt in okoliščine iz zadeve C - 287/22 so v bistvenem podobne okoliščinam iz te pravde.
S spremembo ustaljene sodne prakse glede razlage pravnega standarda težko nadomestljive škode, v okviru predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, pa je možna evroskladna razlaga tega pravnega standarda in sicer tako, da je šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00085519
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. ZPP člen 154, 154/2. OZ člen 88, 88/1. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - spremembe valutnih tečajev - razlaga ZVPot - evropsko pravo - kriterij uspeha stranke - povrnitev pravdnih stroškov
Zlasti, ko stranka uveljavlja denarni in nedenarni zahtevek, pa z denarnim uspe le delno, je treba upoštevati tudi pomen nedenarnega zahtevka za stranko in uspeh stranke z njim.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da materialnopravno podlago tožbenemu zahtevku predstavljajo določbe ZPotK, OZ ter ZVPot v zvezi z Direktivo Sveta 93/13/EGS.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085469
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 44, 180, 180/3. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. URS člen 3a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - kredit v CHF - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotovitev ničnosti pogodbe - izbrisna tožba - skupna vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti nedenarnega zahtevka - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pravo EU - načelo lojalne razlage - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - pojasnilna dolžnost banke - delna ničnost - nepošten pogodbeni pogoj - višina denarne terjatve - preplačilo dolga - varstvo potrošnikov po evropskem pravu
Za vmesni ugotovitveni zahtevek se ne določi vrednost spornega predmeta.
Toženka v odgovoru na tožbo in v ugovoru niti ne trdi, da bi tožnika seznanila s konkretnim delovanjem mehanizma kredita v tuji valuti in kako bi na njuno obveznost vplival znaten padec domače valute, ter kako bi se to odrazilo na njunem položaju v času trajanja dolgoročnega kreditnega razmerja (kreditna pogodba je bila sklenjena za 20 let).
Iz 48. do 52. točke sodbe SEU C-287/22 izhaja, da je sprejetje začasnih ukrepov še toliko nujnejše, kadar je potrošnik banki plačal znesek, ki je višji od izposojenega zneska, še preden je začel ta postopek. A contrario to pomeni, da za sprejetje ukrepov zavarovanja ni zahtevan pogoj preplačila kredita, čeprav je sodišče ob upoštevanju evrske glavnice brez obrestnega dela v tej fazi postopka (zavarovanja) pravilno za verjetno zaključilo, da je do preplačila že prišlo.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085683
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. URS člen 3a. ZPP člen 2, 180, 180/3, 184. ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 239, 273.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - prepoved razpolaganja s terjatvijo - izrek denarne kazni - učinek sklepa o začasni odredbi - namen zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nujnost izdaje - pogoj reverzibilnosti - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - načelo učinkovitosti prava EU - implementacija direktive
V novejši sodni praksi slovenskih sodišč je zavzeto stališče, da je ureditev začasnih odredb po ZIZ dovolj široka, da je mogoče o predlaganih začasnih odredbah v tem normativnem okviru odločati skladno s pravom EU in na ta način doseči polni učinek Direktive 93/138, zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je sodišče pogoje za izdajo začasne odredbe po ZIZ razlagalo contra legem
PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085218
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZVPot člen 23, 24. ZPotK člen 7, 7/2.
potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutna klavzula v CHF - ničnost pogodbenega določila - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - pojasnilna dolžnost banke - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost izkaza obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - pogoj reverzibilnosti - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - sodna praksa SEU
V skladu s sodno prakso SEU se nedovoljenosti pogodbenega pogoja po določbi drugega odstavka 1. člena Direktive 13/93 ne presoja le tedaj, kadar so na podlagi nacionalnega prava hkrati izpolnjeni naslednji pogoji: - da se pogodbeni pogoj opira na obvezno (kogentno ali dispozitivno) zakonsko določbo, - da je takšna zakonska določba oblikovana za pogodbo določene vrste in ne gre le za splošno določbo obligacijskega prava, in - da navedena določba ureja (uravnotežene) pravice in obveznosti pogodbenih strank. Ti kriteriji glede obravnavane pogodbe niso izpolnjeni. Poleg tega ta izjema iz Direktive ni implementirana v slovenski pravni red. ZVPot ne izključuje presoje nedovoljenosti pogodbenega pogoja zaradi opiranja na obvezno zakonsko določbo. Presojo v smislu določb 23. in 24. člena ZVPot je bilo zato sodišče prve stopnje dolžno opraviti.
Sklep SEU C-227/18 ne odstopa od dotedanjih stališč SEU o vsebini dolžnega pojasnila. V njem je resda navedeno, da je pojasnilna dolžnost v redu opravljena tudi, če potrošnik ni izrecno obveščen o neomejenosti nihanja menjalnega tečaja, vendar je pojasnilo ustrezno le ob nadaljnji predpostavki, da je potrošnik prejel take informacije, da je lahko ocenil morebitne pomembne ekonomske posledice tveganja deviznega tečaja za svoje finančne obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00085348
OZ člen 87, 87/1, 190, 193, 361.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - posledice nične pogodbe - kondikcijski zahtevek - neupravičena pridobitev - pravni temelj zahtevka - zastaranje kondikcijskega zahtevka - pričetek teka zastaralnega roka - zapadlost terjatve - okoliščine konkretnega primera - potrošniški spor - predmet izpolnitve - nepoštenost stranke - nedobrovernost - kavza pogodbe - obrestna mera - višina zahtevka - višina nadomestila - denarno nadomestilo - zamudne obresti - pričetek teka zamudnih obresti
Zapadlost terjatve je nujna predpostavka za začetek teka njenega zastaranja, kar pa še ne pomeni, da se trenutek začetka teka zastaranja terjatve nujno veže na trenutek njene zapadlosti. Sodišče mora pravila zastaranja uporabiti glede na okoliščine posameznega primera, in sicer tako, da pretirano ne omeji ali celo prepreči uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima stranka na razpolago. Tudi v interesu pravne varnosti je določitev razumnih rokov za pravna sredstva, katerih posledica nespoštovanja je prekluzija (sodbi SEU C-698/18 in C-699/18). Po določbi 361. člena OZ začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezen primer ni z zakonom predpisano kaj drugega. OZ posebnih določb o zastaranju zahtevkov iz neupravičene pridobitve ne vsebuje. Enotno stališče sodne prakse in pravne literature je, da za kondikcijske zahtevke, ki izvirajo iz izpolnitve ničnih pravnih poslov, velja splošen zastaralni rok. Po objektivnem kriteriju začne zastaranje teči že od trenutka, ko je bila opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe; glede na relativni kriterij pa zastaranje teče odkar je stranka izvedela (ali je bila dolžna vedeti) za razlog ničnosti pogodbe; če zanj ni vedela ali ni mogla vedeti, pa zastaranje teče od trenutka pravnomočnosti odločbe, s katero je bil pravni posel spoznan za ničnega.
Odgovornost za neveljavnost pogodbe avtomatično še ne pomeni nepoštenosti v smislu neupravičene obogatitve.
Sodišče prve stopnje bi moralo pri izračunu višine denarnega nadomestila za uporabo zneska 41.777,47 EUR upoštevati sprotno zmanjševanje glavnic zaradi plačila mesečnih anuitet v obdobju 10 let in 7 mesecev.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084796
ZIZ člen 272, 273.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - prepoved razpolaganja s terjatvijo - učinek sklepa o začasni odredbi - tehtanje ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - varstvo potrošnikov
Začasna odredba, ki zadržuje učinkovanje pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve preprečuje, da bi terjatev iz pogodbe zapadla in bi upnik v izvršilnem postopku lahko učinkovito uveljavil plačilo terjatve, preden bi bilo v sporu o veljavnosti pravnih naslovov pravnomočno odločeno. Ker takšna začasna odredba toženi stranki ne prepoveduje, da bi v izvršilnem postopku poizkusila uveljaviti plačilo terjatve, ali da z njo razpolaga, grožnja z izrekom denarne kazni ni potrebna, kar je skladno z načelom lojalne (evroskladne) razlage Direktive 13/93 in sodne prakse SEU.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00085627
OZ člen 336, 336/1, 346.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pravni interes za ugotovitev ničnosti - zastaranje kondikcijskega zahtevka - splošni petletni zastaralni rok - kdaj začne teči zastaralni rok - začetek teka zastaranja obogatitvenega zahtevka - višina glavnice - potrošniški spor - kreditna pogodba - pravica do dostopa do sodišča - zmotna uporaba materialnega prava
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je petletni zastaralni rok za kondicijski zahtevek začel teči že v letu 2015. Tožeča stranka je šele 28. 2. 2023 na podlagi kreditne pogodbe, katere ničnost uveljavlja, preplačala glavnico v višini 120.116,23 EUR, zato pred tem datumom ni imela podlage za uveljavitev kondicijskega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084668
ZIZ člen 267, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273. URS člen 23.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - sporazum o ustanovitvi hipoteke - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - prepoved razpolaganja s terjatvijo - neprimerno sredstvo zavarovanja - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - pravica do sodnega varstva - oblikovalna odločba - abstraktna nevarnost - enotna sodna praksa - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sisbon
Odločitev o začasnem zadržanju učinkovanja sklenjenih pogodb je bila v celoti uresničena z izdajo začasne odredbe. Gre za odločbo oblikovalne narave, zato za njeno učinkovitost ni potrebno nobeno nadaljnje ravnanje, s tem pa tudi ne izrek denarne kazni kot oblike posredne prisile.
Prepoved vložitve predloga za izvršbo pomeni ne samo omejitve, temveč odvzem pravice do dostopa do sodišča kot sestavnega dela pravice do sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00084943
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7,7/1. URS člen 22. OZ člen 6, 87, 87/1, 111, 111/3, 193, 198, 299, 346, 352, 352/3, 366, 378. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. ZVPot člen 22, 22/4, 24, 24/1, 24/1-3.
kreditna pogodba v CHF - tipska pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula v CHF - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - tek zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz splošnega petletnega zastaralnega roka (346. člen in tretji odstavek 352. člena OZ), pri začetku teka zastaranja roka (366. člen OZ) pa je pravilno upoštevalo merila iz sodne prakse SEU, ki jih je povzelo Vrhovno sodišče RS v precedenčni odločbi II Ips 14/2020 z dne 6. 11. 2020 in kasneje še v II Ips 67/2021 z dne 21. 7. 2021.
Toženki je še pojasniti, da se po izrecni določbi tretjega odstavka 21. člena ZPotK za potrošniške pogodbe poleg ZPotK uporabljajo tudi določbe drugih predpisov, ki so za potrošnika ugodnejše. Tak predpis je ZVPot, ki ureja širši obseg pravic potrošnika oziroma obveznosti ponudnika, ki niso izrecno (drugače) urejene v ZpotK.
Sodišče druge stopnje zavzema stališče, da je toženka prišla v zamudo z izpolnitvijo obveznosti z vložitvijo tožbe, saj predhodno tožnika od nje nista zahtevala vrnitve preveč plačanega denarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084684
ZIZ člen 29a, 226, 227, 268, 272, 272/1, 273. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 2, 14, 22.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost kreditne pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - prepoved razpolaganja s terjatvijo - neprimerno sredstvo zavarovanja - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - oblikovalna odločba - načelo sorazmernosti - omejitev pravice do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - abstraktna nevarnost - narok v postopku zavarovanja terjatev - dokazni standard verjetnosti - nasprotujoče si trditve stranke - nesklepčnost trditev - dokazno breme - enakovrednost dokazov obeh strank - (ne)izvedba predlaganih dokazov - pravica do obrambe v postopku - poseg v pravico do izjave - dokaz z zaslišanjem prič - Direktiva Sveta 93/13/EGS - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - lojalna razlaga nacionalnega prava - moratorij
Tožnici do pravnomočnega zaključka tega postopka ne bo treba plačevati obrokov kredita. Ker je s takim ukrepom že (začasno) vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, je šteti, da bi bila prepoved razpolaganja s terjatvami, izterjave ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev, pod grožnjo denarne kazni za primer kršitve prepovedi, prekomeren (nesorazmeren) poseg v toženkino ustavno pravico do sodnega varstva.
Za zavarovanje oblikovalnega zahtevka že po naravi stvari ni potreben izrek denarne kazni – zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje toženke.
Sodišče mora v okviru skrbi za enakovredno obravnavo strank paziti, da ne bi bila katera od njiju zaradi neizčrpane dokazne ponudbe procesno prikrajšana. Presoja, ali je neko dejstvo šteti za (ne)dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00086664
OZ člen 87, 87/1, 88, 88/1, 190, 193. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1. ZPP člen 8, 154, 154/3, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341.
ničnost kreditne pogodbe - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - celovita dokazna ocena - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sodbi - kreditna pogodba v CHF - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravilna uporaba materialnega prava - potrošniški kredit - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - pričetek teka zamudnih obresti - nepošten pogodbeni pogoj - trenutek nastopa nepoštenosti pridobitelja - objektivno merilo - subjektivno merilo - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - dobra vera - valutno tveganje - bistvena sestavina pogodbe - kondikcijski zahtevek - obogatitveni zahtevek - odvračalni učinek - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - pričetek teka zastaralnega roka - restitucijski zahtevek - kriterij uspeha v postopku
Bistveno za razumevanje predmetne zadeve je, da bi se morala banka kot finančna organizacija zavedati, da lahko v prihodnosti pride do visokega nihanja tečaja CHF, na to pa bi morala opozoriti tožnika. Izpolnitev pojasnilne dolžnosti je sodišče prve stopnje presojalo tudi skozi presojo dobre vere banke. Merilo dobre vere je v kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenih pogojev objektivno, tako v vsebinskem kot v postopkovnem pogledu. Dobra vera z vsebino, kot je opredeljena v Direktivi, je zato kršena, če ponudnik pri vključitvi pogodbenega pogoja ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo, ali če pogoj za potrošnika vzpostavlja breme, ki nasprotuje pošteni in pravični tržni praksi. Zadostuje, da bi se ponudnik ob profesionalni skrbnosti lahko zavedal škodljivih posledic za potrošnika, tudi če se jih v resnici ni, niti jih ni želel. Ker je merilo dobre vere objektivno, je pojasnilna dolžnost, ki jo je treba opraviti skladno s profesionalno skrbnostjo, pri kreditih v tuji valuti neločljiv element presoje splošnih tipov nepoštenih pogodbenih pogojev iz prvega odstavka 24. člena ZVPot. Dobra vera v postopkovnem pogledu (v smislu vestnega ravnanja ponudnika do sopogodbenika) pri vključitvi pogodbenih pogojev ni zajeta samo v 4. alineji, ampak tudi v 1., 2. in 3. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot.
ZKolT člen 4, 4/2, 5, 5/4, 11. ZPP člen 185, 185/1, 191, 191/1, 191/1-3, 191/2.
nov tožnik - pridružitev novega tožnika - privolitev toženca v vstop novega tožnika - naknadno sosporništvo na aktivni strani - kolektivna tožba - varstvo potrošnikov - dopustnost tožbe
Kadar gre za naknadno sosporništvo na aktivni strani, soglasje tožene stranke ni potrebno. Po novejši sodni praksi sodišče o dopustnosti vstopa novega tožnika ni dolžno odločiti s sklepom. Če meni, da predpisani pogoji niso izpolnjeni, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej, sicer pa nadaljuje postopek tudi z novim tožnikom. Morebitnega toženčevega nasprotovanja sodišče ne more nadomestiti s svojim sklepom, kot lahko stori takrat, ko toženec nasprotuje objektivni spremembi tožbe (prvi odstavek 185. člena ZPP). Toženec lahko oporeka odločitvi sodišča šele v pritožbi zoper končno odločbo.