IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00038327
ZPotK-1 člen 15, 15/5, 27, 27/1.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - potrošniška kreditna pogodba - dogovorjene zamudne obresti - delna ničnost
Kogentna določba petega odstavka 15. člena ZPotK-1 izvršilnemu sodišču nalaga, da upniku odreče pravno varstvo za izterjavo pogodbenih zamudnih obresti v delu, ko njihova višina presega višino zakonskih zamudnih obresti. Ničnost pogodbenega določila, s katerim sta stranki potrošniške kreditne pogodbe dogovorili višjo obrestno mero od predpisane, pa upniku ne odreka pravice do izterjave zamudnih obresti, obračunanih po predpisani obrestni meri, do katerih je upravičen po samem zakonu (378. člen Obligacijskega zakonika).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00036954
ZVPot člen 1, 21, 21c, 21č. OZ člen 110, 110/3, 111, 299, 482, 482/2. ZPP člen 2, 182, 285, 325.
pogodba o finančnem leasingu - predmet pogodbe - traktor - obveznost leasingodajalca - prodajalec - tretja oseba - skrita napaka - nemožnost uporabe - razveza pogodbe in vrnitveni zahtevek - razveza prodajne pogodbe - povrnitev premoženjske škode - stroški najema - sodba presenečenja - ugovor aktivne legitimacije - elementi prodaje na obroke - prodajna pogodba - notifikacijska dolžnost - pričakovana lastninska pravica - vzajemnost pogodbenih obveznosti - oblikovanje tožbenega zahtevka - odstopno upravičenje - oblikovalno upravičenje - prenehanje pogodbe - načelo dispozitivnosti - sprememba tožbe - višina odškodnine - pravočasnost ugovora - vsebina vloge - soprispevek k nastanku škode - škoda zaradi zaupanja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe - rok za uveljavljanje zahtevka iz naslova garancije - prekluzivni rok za sodno varstvo - predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako - materialno procesno vodstvo - popolna odškodnina - navadna škoda - neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku - predlog za dopolnitev sodbe
Ugotov aktivne legitimacije ni utemeljen. Tožnica je bila v času vložitve tožbe „ekonomska lastnica“, ki je nosila vse tipične rizike lastnika, med drugim vprašanje pravilnega delovanja stvari. Pričakovanje tožnice, ki je imela traktor v posesti od sklenitve prodajne pogodbe in ki je obroke leasinga redno plačevala, je bilo v fazi predstopnje k polni (lastninski) pravici, saj ji prenosa lastninske pravice na traktorju leasingodajalec ni mogel več preprečiti. Le še od njenega lastnega ravnanja (pravočasnega plačila vseh leasing obrokov) je bilo odvisno, ali bo postala lastnica. Utemeljeno podlago za vložitev tožbe v svojem imenu zoper toženca kot prodajalca traktorja sta torej predstavljala tožničina pravica v pričakovanju, ki se je s plačilom vsakega obroka povečevala, in izrecno pisno soglasje leasingodajalca, da lahko uveljavlja zahtevke, ki izhajajo iz garancije za brezhibno delovanje stvari, ter zahtevek za razvezo kupne pogodbe in vrnitev kupnine.
Odstopno upravičenje pomeni enostransko izjavo volje, ki samo po sebi kot oblikovalno upravičenje povzroči prenehanje pogodbe, zato ga za učinkovanje kupcu ni treba uveljavljati sodno. Lahko pa ga, a v tem primeru mora vložiti oblikovalno tožbo. Ugotovitvena tožba kupcu ne nudi ustreznega pravnega varstva. Tožnica, ki ni zatrjevala (in dokazovala) svojega predpravdnega odstopa od prodajne pogodbe, je pravilno vložila oblikovalno tožbo. Izkoristila je tudi možnost hkratnega uveljavljanja oblikovalnega in dajatvenega zahtevka (ki je posledica utemeljenosti prvega) v isti pravdi v skladu s 182. členom ZPP.
Toženec vse do konca prvega naroka za glavno obravnavo ni postavil nobenih ugovorov v zvezi z višino škode, katere povrnitev je tožnica zahtevala v tožbi. Ugovore glede višine zahtevka je toženec prvič podal na naroku dne 15. 10. 2015, ko se je opredelil do razširitve zahtevka. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno neutemeljeno štelo toženčeve ugovore v zvezi z višino škode za pravočasne tudi glede odškodninskega zahtevka iz (prvotne) tožbe, zaradi česar je neustrezno enotno obravnavalo utemeljenost zahtevka iz tožbe in razširjenega zahtevka. Toženec nima prav, da je bil že v ugovoru v zvezi s temeljem odškodninske odgovornosti vsebovan ugovor v zvezi z višino.
Tožnica lahko uveljavlja odškodnino zaradi nemožnosti uporabe traktorja šele od trenutka, ko je zahtevala popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve (drugi odstavek 21.c člena ZVPot) oziroma od trenutka, ko je seznanila toženca z napako. Zamejitev škode sodišču nalaga pravilna uporaba materialnega prava, zato za svojo odločitev tovrstnega toženčevega ugovora ni potrebovalo, kot to zmotno meni tožnica v pritožbi. Pri odškodnini zaradi nemožnosti uporabe stvari gre za škodo zaradi zaupanja, zato lahko povrnitev te škode iz naslova garancije po ZVPot kupec uveljavlja le, če so izpolnjene predpostavke odgovornosti proizvajalca oz. prodajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari. Poleg splošnih predpostavk ((i)stvar ne deluje brezhibno in (ii) vzrok za okvaro izvira iz stvari same) morata biti izpolnjeni še dve dodatni predpostavki: (iii) kupec zahtevek za odpravo okvare (popravilo) uveljavi v garancijskem roku in (iv) kupec mora zahtevek za povrnitev škode zaradi zaupanja sodno uveljaviti v 2-letnem (prekluzivnem) roku, ki začne teči od dneva, ko je ta škoda kupcu nastala.
Tožnica je nemožnost uporabe traktorja zaradi neodložljive narave kmečkih opravil upravičeno premostila z najemom tujih storitev, vendar bi v skladu z načelom compensatio lucri cum damno zahtevano odškodnino morala zmanjšati za tiste izdatke, ki jih je prihranila, ker ni uporabljala svojega vozila. Navadna škoda, katere povrnitev zahteva tožnica, je po definiciji zmanjšanje premoženja, ki se izračuna s primerjavo stanja premoženja pred nastankom in po nastanku škode, premoženje pa nižajo stroški. Povedano drugače in za konkreten primer: navadna škoda je razlika med stroški, ki bi tožnici nastali, če bi uporabljala svoj traktor (bi ji nastali ob normalnem teku, torej če ne bi prišlo do okvare traktorja), in stroški, ki so ji nastali, ker traktor ni deloval.
ZIZ člen 1, 17, 17/3, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-5, 71. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 344, 378, 378/2. ZN člen 4, 23. ZVPot člen 27a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 6, 6/1, 7, 7/1, 8.
neposredno izvršljiv notarski zapis - kredit v CHF - valutna klavzula - načelo formalne legalitete - varstvo potrošnikov - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - preizkus po uradni dolžnosti - odlog izvršbe - zavrnitev dokaznega predloga - obrestna mera zamudnih obresti - zastaranje pogodbenih obresti - hipoteka
Zaradi načela stroge formalne legalitete izvršilno sodišče v ugovornem postopku ni dolžno opraviti preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi in moralo ter ni dolžno opraviti presoje prava EU glede vprašanja, ali gre za nedopusten pogodbeni pogoj. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki izvršilnega naslova, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in upniku na tej podlagi z učinkom pravnomočnosti trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Ugovorni razlog v izvršilnem postopku predstavlja šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti pravnega posla iz notarskega zapisa z odločbo, ugotavljanju le-tega pa je namenjena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Tudi odločba Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi C-407/18 Aleš Kuhar in Jožef Kuhar proti Addiko Bank d.d. z dne 26. 6. 1019 ne terja uradnega preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi že v okviru odločitve o ugovoru, temveč zahteva le učinkovito možnost odloga izvršbe, kadar sodišče na predolg dolžnika ali po uradni dolžnosti ugotovi nepoštene pogodbene pogoje v smislu navedene direktive. S tem, ko navedeno presojo opravi sodišče v okviru odločitve o odlogu izvršbe, niso zmanjšane možnosti varstva pravnih dobrin oziroma procesnih pravic potrošnika kot šibkejše stranke, saj ta lahko svoje pravice učinkovito in zavezujoče zavaruje v pravdnem postopku, medtem pa izvršba za izterjavo (sporne) terjatve ne teče.
Sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi, med drugim tudi, če naj bi se z njimi ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00035577
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1. ZVPot člen 1a, 1a-2, 1a-4. OZ člen 86.
kredit - kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - prenos direktive - enotna sodna praksa - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Za razlago Direktive, ki je bila brez pridržkov implementirana v naš pravni red, in posledično institutov ZVPot, je še zlasti pomembna praksa Sodišča EU. Vse to je ustrezno upoštevalo tudi prvostopenjsko sodišče ter izčrpno in natančno navedlo.
Pošteno opravljena pojasnilna dolžnost ("igra z odprtimi kartami") hkrati pomeni poštenost (dobrovernost) banke. Zgolj ex abundate cautela gre posebej dodati, da pogodbeni pogoj vezanosti kredita na CHF niti sam zase ni bil nepošten. Toženka ni vedela niti ni mogla predvideti, da se bo tečaj CHF verjetno povečal tako, da bo v dobi odplačevanja zadevnega kredita dejansko močno obremenil tožnika (zlasti tako, da se bo trajno, ali pa tako, da se bo močno in nenadno povečal).
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00035918
OZ člen 656. ZVPot člen 37, 37/2, 37/2-3, 37a, 37a/1, 37c, 37c/1, 37c/2. ZDDV-1 člen 82.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - pogodbeno določilo o nespremenljivosti cene gradbenih del - sprememba cene gradbenih del - fiksna pogodbena cena - spremenjene okoliščine - obračun DDV - davčna obveznost - zavezanec za plačilo ddv - varstvo potrošnikov - obstoj stvarne napake - pogodbeno dogovorjene lastnosti - odgovornost za stvarne napake - obvestilo o stvarni napaki - rok za uveljavljanje napak
Določba 656. člena OZ ob dogovorjeni fiksni ceni omogoča spremembo cene, če so se cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot za deset odstotkov višja. Kot element, na podlagi katerega je bila določena cena (za katero je bilo dogovorjeno, da se ne bo spremenila), je smiselno mogoče upoštevati tudi davčno obveznost izvajalca.
Merilo, ali je podjemnik svojo obveznost izpolnil pravilno, je lastnost končnega rezultata - te lastnosti pa morajo ustrezati ne le pravilom stroke, ampak tudi pogodbeno dogovorjenim lastnostim.
Sankcije, ki jih potrošniku v primeru stvarne napake nudi prvi odstavek 37.c člena ZVPot, so predvidene alternativno, v vsakem primeru (torej tudi, če se ni odločil za odprave napake oz. zamenjavo stvari ampak za znižanje plačila v sorazmerju z napako) pa ima pravico, da od prodajalca zahteva povrnitev škode (drugi odstavek 37.c člen ZVPot).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00036070
ZPP člen 214, 214/2. ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/3, 24/3-8. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2, 243, 243/1, 243/3, 253, 253/2, 380, 380/2.
evropski plačilni nalog - pogodba o finančnem leasingu - opcija odkupa - predmet leasinga - nepremičnina - odstop od pogodbe - pojasnilna dolžnost - nepošteni pogodbeni pogoji - potrošnik - potrošniška pogodba - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - poslovna odškodninska obveznost - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - kršitev pogodbe o leasingu - tržna vrednost predmeta leasinga - nadomestna obveznost - pozitivni pogodbeni interes - izpolnitveni interes - ekonomski interes - obrok leasinga - premoženjska škoda - kavza pravnega posla - sodba presenečenja - priznana dejstva - pogodbena kazen - polna odškodnina
Pogodbeni pogoj je nepošten, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. Po stališču SEU je pri presoji o obstoju znatnega neravnotežja v škodo potrošnika relevantna primerjava potrošnikovega položaja po pogodbi s položajem, ki bi ga imel na podlagi veljavnega nacionalnega prava, in ob upoštevanju sredstev, ki jih ima po nacionalnem pravu za dosego prenehanja uporabe nedovoljenih pogojev. Pomembne so okoliščine, ki so mogle vplivati na kasnejše izvajanje pogodbe in ki bi jih ponudnik lahko poznal ob sklenitvi pogodbe. Pri tem je treba upoštevati strokovno znanje in izkušnje banke o možnih spremembah menjalnih tečajev. SEU je tudi že izreklo, da pogodbena določba, po kateri je kreditojemalec dolžan anuiteto vrniti v protivrednosti domače valute, breme tečajnega tveganja prenaša nanj. V nasprotju z zahtevo dobre vere je tako neravnotežje tedaj, ko bi ponudnik storitve, ki bi s potrošnikom lojalno in pravično posloval, lahko razumno pričakoval, da potrošnik zadevnega pogoja ne bi sprejel.
Pogodbi zvesta stranka ne more hkrati uveljavljati pravice do polne odškodnine (odškodnine za celoten obseg škode) in pravice do zamudnih obresti oziroma pogodbene kazni. Ker se pravici izključujeta (če uveljavi eno, ne more hkrati uveljavljati tudi druge), obeh pravic (zahtevkov) ne more kumulirati (seštevati). Če pa ji je zaradi zamude ali neizpolnitve nastala škoda, ki presega znesek zamudnih obresti ali pogodbene kazni za zamudo ali za neizpolnitev, lahko (poleg zamudnih obresti oziroma pogodbene kazni za zamudo ali neizpolnitev) zahteva tudi razliko do polne odškodnine (drugi odstavek 380. člena oziroma drugi odstavek 253. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00034774
OZ člen 112. ZVPot člen 22, 23, 24. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 8.
primarni tožbeni zahtevek - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe - podredni tožbeni zahtevki - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - oderuška pogodba - načelo lojalne razlage - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - očitno nesorazmerje - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave
V skladu z 8. členom Direktive 93/12/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah lahko države članice na področju, ki ga ureja ta direktiva, sprejmejo ali ohranijo najstrožje določbe, ki so združljive s Pogodbo, da bi zagotovile najvišjo stopnjo varstva potrošnikov. Višjo stopnjo varstva potrošnikov kot Direktiva na podlagi 8. člena Direktive zagotavlja tudi ZVPot, ki zaradi tega, ker vanj ni bil prenesen drugi odstavek 4. člena Direktive, presojo nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe (dogovora o vračilu kredita v CHF) omogoča tudi, če je ta jasen in razumljiv.
poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - splošni pogoji poslovanja - overjen prevod listin, sestavljenih v tujem jeziku - potrošnik - enostranska sprememba pogojev - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost pogodbenega določila - finančni instrumenti - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - sprememba cene - nepredvidljive okoliščine - negativno stanje - priznano dejstvo - izpolnitveni pomočnik - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - zavrnitev tožbenega zahtevka
Parcialen prevod splošnih pogojev, ki predstavljajo avtonomno materialno pravo, ne more služiti kot materialnopravna podlaga za odločitev, saj vedno obstaja možnost, da preostali, neprevedeni del splošnih pogojev vsebuje določilo, ki v določenih primerih izključuje uporabo prevedenih členov oziroma omejuje njihovo uporabo.
Četudi bi bili Splošni pogoji X. tožencu v celoti na voljo v slovenskem jeziku in bi iz njih izhajalo, da je banka X. imela pravico na njihovi podlagi enostransko spremeniti cene že opravljenih poslov za nazaj, Splošnih pogojev X. v navedenih delih v razmerju do toženca (potrošnika) ne bi bilo mogoče uporabiti zaradi njihove nepoštenosti in posledične ničnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00034707
OZ člen 3, 5, 5/1, 6, 6/2, 39, 39/4, 86, 86/1, 112, 112/1, 112/2, 372. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/1, 21/2. ZVPot člen 1, 1/3, 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1. ZPP člen 274, 274/1, 343. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZBS-1 člen 4, 11, 12.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - pogodba o dolgoročnem posojilu - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - valutna klavzula - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - causa credendi - prosto urejanje pogodbenih razmerij - varstvo potrošnikov - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - enaka vrednost vzajemnih dajatev - razveza pogodbe - dokazna ocena - pacta sunt servanda - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj
Izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne more biti odvisna od zainteresiranosti (sodelovanja) potrošnika. Banka je namreč dolžna pojasnilno dolžnost opraviti v vsakem primeru, in sicer v obsegu, ki se zahteva za standard povprečnega potrošnika (torej celo, če bi kreditojemalec že sam imel višjo raven strokovnega znanja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00037796
URS člen 22. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. ZPP člen 154, 154/1, 286, 286/3. OZ člen 378.
ničnost kreditne pogodbe - kredit v CHF - zavrnitev tožbenega zahtevka - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - potrošnik - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - profesionalna skrbnost - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nov dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - breme tveganj - povečano tveganje - konverzija - nesklepčna tožba - končni uspeh stranke v pravdi
V konkretnem primeru tožnica iz več razlogov ni dokazala, da bi bilo med pravicami in obveznostmi strank podano znatno neravnotežje.
Tožnica ne uveljavlja, da ni vedela, da se vrednost CHF lahko okrepi in da se posledično lahko zviša višina anuitete, preračunana v evre. Ker je torej določeno mero tveganja vedoma sprejela, ji ni mogla nastati škoda v višini razlike med plačanimi zneski glede na spremenjene tečaje in tem, kar bi bila dolžna ob upoštevanju tečaja, veljavnega ob sklenitvi pogodbe. Na to je toženka opozorila, a svojih trditev ni dopolnila. Ker je tožba ostala nesklepčna, se ni treba izreči o tem, ali je bilo toženkino pojasnilo nepopolno in zaradi tega njeno ravnanje nedopustno.
Tožnica je imela tako glede na časovni razmik med prvim in drugim narokom v drugem sojenju kot tudi glede na datum izjave na razpolago dovolj časa, da bi izjavo predložila v roku, določenem za predložitev novih dokazov. Ob jasni vnaprej napovedani in dovolj oddaljeni časovni točki, do katere je imela možnost predložiti novo procesno gradivo, njeno sklicevanje na pomembnost dokaza izgubi težo. Glede na to, da bi terjala izvedbo še enega naroka, so dovolj prepričljivi tudi razlogi, da bi izvedba dokaza z zaslišanjem priče podaljšala postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00035003
ZPP člen 214, 214/1. OZ člen 5, 119, 119/1. ZVPot člen 23, 24.
kredit v CHF - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja - pravica do izjave - priznana dejstva - povprečni potrošnik - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - profesionalna skrbnost - oderuštvo - očitno nesorazmerje
Toženka je valutno tveganje s pogodbo v celoti prenesla na tožnika kot kreditojemalca. Takšen pogodbeni dogovor sicer ni prepovedan, če sta tožnika z njim soglašala. Njun pristanek pa je lahko bil pravno upošteven le, če je toženka ob sklepanju pogodbe celovito in pošteno opravila svojo pojasnilno obveznost. Gre za obveznost pogodbene stranke opozoriti drugo pogodbeno stranko na določene okoliščine, ki so pomembne za uresničitev interesov, zaradi katerih je druga stranka sklenila pogodbo, in ji pojasniti pomen teh okoliščin za uresničitev njenih interesov.
Tožnika se nista zavedala, da valutno tveganj bremeni samo njiju in da si ga ne delita s toženko. Toženka bi zato tožnika morala opozoriti tudi na možnost, čeprav hipotetično, velike rasti tečaja CHF, ki bi lahko imela za posledico, da bo cena kredita v CHF nazadnje višja kot cena kredita v domači valuti.
Tožnika bi morala dokazati, da si je toženka s pogodbo izgovorila zase korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar sta se sama zavezala izpolniti z isto pogodbo. Šele takšno nesorazmerje bi po prvem odstavku 119. člena OZ lahko imelo za posledico ugotovitev, da je pogodba oderuška in zato nična.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00036022
OZ člen 372. ZVPot člen 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZDP-1 člen 18, 18/3.
dolgoročni kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - valutna klavzula v CHF - sporazum o zavarovanju kredita - ugotovitev ničnosti pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - valutno tveganje - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepošteni pogodbeni pogoji - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - dogovor o valutni klavzuli - slaba vera banke - dobra vera - ničnost kot sankcija za kršitev - glavni predmet pogodbe - aleatorna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev - devizno poslovanje
Sankcijo ničnosti je ZVPot v 23. členu predpisoval za pogodbene pogoje, ki so za potrošnika nepošteni.To lahko velja le za nejasna in nerazumljiva pogodbena določila, pri čemer je v okviru nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe pomembno predvsem, ali je banka ravnala v dobri veri ter obstoj morebitnega znatnega ravnotežja med pravicami in obveznostmi strank. Pogoja morata biti podana kumulativno, pri čemer morata omenjeni predpostavki nepoštenosti, neodvisno od tega, kdaj se je neravnotežje pokazalo, obstajati že v trenutku sklenitve pogodbe. Po interpretaciji SEU je za presojo predpostavk nepoštenosti iz prvega odstavka 3. člena Direktive odločilno, ali je v času sklepanja pogodbe obstajalo znatno neravnotežje v stopnji informiranosti med potrošnikom in banko glede rizika spremembe tečaja in tedaj obstoječimi okoliščinami, ki lahko naknadno vplivajo na spremembo tečaja na škodo potrošnika med trajanjem kreditne pogodbe. Če je bila banka informirana o takšnih rizikih oziroma če je za njih vedela, pa o tem ni obvestila potrošnika oziroma bi lahko bila (takrat) glede na svojo strokovnost in znanje o tem informirana, pa se o tem ni niti sama informirala, je bila v času sklepanja pogodbe nedobroverna.
Toženka je v dokaznem postopku uspela dokazati, da je tožnici tveganje najetja kredita v tuji valuti ustrezno predstavila, da ji je enakovredno predstavila tudi kredit v EUR ter da ni dajala prednosti nobenemu kreditu iz svoje ponudbe. Zato je mogoče zaključiti, da je bila tožnici kot povprečni potrošnici omogočena preudarna odločitev v zvezi z oceno celotnega stroška najetega kredita.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00034480
OZ člen 6, 6/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
hipotekarni bančni kredit - varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - dolžno ravnanje potrošnika - skrbnost - ničnost pogodbe - sodna praksa Sodišča Evropske unije
Ob danem opozorilu R. P. tožnikoma, da bosta anuiteta in glavnica kredita višji v primeru krepitve CHF v razmerju do EUR, sta tožnika kot povprečno skrbna potrošnika bila s tem opozorilom tudi seznanjena, da valutno razmerje ni fiksno in da lahko pride do spremembe (zvišanja) njunih kreditnih obveznosti. Povprečno skrben potrošnik (tako tudi tožnika) si ob danem opozorilu, upoštevajoč temeljna pravila logičnega sklepanja, ki jih mora obvladati, ter osnovne računske operacije, ki jih mora znati uporabljati, lahko brez težav sam izračuna (z zadostno natančnostjo za sprejem preudarne odločitve o sprejemu tveganja), kaj pomenita manjša ali večja sprememba tečaja CHF za višino njegovih obveznosti. Tožnika sta sprejela tveganje ob danem opozorilu, ki je bilo zadostno, zato ne moreta uspeti s trditvijo, da toženka ni opravila svoje pojasnilne dolžnosti.
pogodba o potrošniškem kreditu - kreditna pogodba v CHF - ničnost pogodbe - pogodbena določila - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - izpolnitev obveznosti - zavrnitev zahtevka - pravica in dolžnost informiranja - zavrženje dela tožbe - dajatveni zahtevek - pravni interes - pravna korist za vložitev tožbe
Abstraktna vključitev izjave o prevzemu valutnega tveganja v kreditno pogodbo ne zadošča, temveč je bistvena presoja, ali je bilo to tveganje v skladu z zahtevo po profesionalni skrbnosti kreditojemalcem celovito pojasnjeno. Takšna izjava (ki sama po sebi ni abstraktna, ker iz nje nedvoumno izhaja, da lahko sprememba tečaja v razmerju CHF/EUR negativno vpliva na tožničine zmožnosti vračanja kredita in da tožnica to tveganje prevzema) je torej morala temeljiti na predhodnem pojasnilu toženke kreditojemalcu o pomenu prevzetega tveganja.
Toženka je ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. Za izpolnitev te obveznosti ni bilo potrebno, da bi toženka napravila simulacije izračunov v primeru spremembe tečaja CHF oziroma da bi bili potrebni grafični prikazi in izračuni. Ni mogoče trditi, da bi bila pojasnilna dolžnost pravilno izpolnjena samo na ta način (s simulacijami konkretne kreditne obveznosti ob upoštevanju različnih tečajev).
Stopnja informiranja potrošnikov mora biti določene intenzivnosti. Ta se v povezavi z zahtevo po jasnosti in razumljivosti pogodbenega pogoja po mnenju pritožbenega sodišča navezuje na dolžno skrbno ravnanje povprečnega potrošnika (prvi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika), ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren ter je kot tak zmožen oceniti potencialno znatne posledice pogodbenih pogojev za njegove finančne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00037794
ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. ZPP člen 164, 165, 165/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 2, 14, 22, 23, 25, 33, 67.
ničnost kreditne pogodbe - potrošniški kredit - valutna klavzula - kreditna pogodba v CHF - menjalni tečaj - potrošnik - stanovanjski kredit - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pojasnilna dolžnost banke - zavajanje potrošnikov - ocena tveganj - vsebina kreditne pogodbe - trditvena in dokazna podlaga - nedopustne pritožbene novote - pravica do izjave - višina zamudnih obresti - kršitev ustavnih določb
Ne glede na morebitno utemeljenost nekaterih pritožbenih stališč o zmotnosti stališča o zadostnosti pojasnila, ki ga je tožnici dala toženka (banka) pred sklenitvijo pogodbe, in o poštenosti toženkinega ravnanja, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da tožnica ni dokazala, da bi bilo podano znatno neravnotežje v pogodbenih položajih pravdnih strank in da bi toženka, ki bi ravnala pošteno, lahko razumno pričakovala, da se tožnica ne bi odločila za sklenitev sporne pogodbe.
Za presojo poštenosti pogodbenega pogoja ni nujna ugotovitev, da je banka pomanjkljive informacije podala namenoma. Za zaključek o nepoštenosti zadostujeta ugotovitvi, da je podano znatno neravnotežje med položajema pogodbenih strank in da bi banka lahko razumno pričakovala, da potrošnik po celoviti predstavitvi ponujene kreditne opcije te ne bi sprejel.
Da bi bilo mogoče oceniti prepričljivost tožničine trditve, da tveganja, ki je bilo imanentno kreditu v CHF, noben razumen človek, ki najema stanovanjski kredit, ne bi sprejel, manjkajo podatki bodisi o "obnašanju" kredita v CHF ob določenih spremembah tečaja, bodisi o primerjavi tega kredita s kreditom v EUR ob upoštevanju celotne cene enega in drugega kredita.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00034267
OZ člen 86. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1.
kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - enotna sodna praksa - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepošten pogodbeni pogoj - slaba vera banke
Prvostopenjsko sodišče je (ex abudante cautela) pravilno obrazložilo, da morebitna okrnjena pojasnilna dolžnost sama po sebi ne vodi v iztoževano ničnost zadevnih pravnih poslov. Toženka namreč pri sklepanju kreditne pogodbe ni bila slaboverna in pogodbeni pogoj ni bil nepošten.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00035909
ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. OZ člen 6, 6/1, 6/2, 86, 119. ZPotK člen 6. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2, 3.
kredit v CHF - potrošniški kredit - hipotekarni bančni kredit - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - predhodno vprašanje glede razlage prava EU - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU) - oderuštvo - nepošten pogodbeni pogoj - skrbnost dobrega strokovnjaka - povprečni potrošnik - valutno tveganje - skrbnost v pravnem prometu - dobrovernost
Pri sklepanju kreditnih pogodb se od banke kot strokovnjakinje zahteva visoka stopnja skrbnosti – skrbnost dobrega strokovnjaka. Od toženke, ki je bila v boljšem informacijskem položaju kot kreditojemalci, se zahteva, da skrbno opravi pojasnilno dolžnost: kreditojemalce mora seznaniti z vsemi pomembnimi informacijami, ki lahko vplivajo na njihovo odločitev ali in kakšno kreditno pogodbo bodo sklenili. Za pojasnilno dolžnosti banke izobrazba kreditojemalca ni pomembna; položaj tožnikov je treba ocenjevati v luči povprečnega potrošnika. Banka mora vsem kreditojemalcem posredovati vse znane informacije, ki omogočijo oceno ekonomskih vplivov spornega pogoja na njegove finančne obveznosti.
Ker je toženka ob sklepanju kreditne pogodbe ravnala v skladu z zahtevo dobre vere, sporni pogodbeni pogoj o prevzemu valutnega tveganja ni nepošten.
Od povprečno razumnega potrošnika se lahko pričakuje, da se zaveda, da gre pri sklepanju posla, ki vsebuje valutno tveganje, na katerega sta bila tožnika opozorjena, za tvegan posel. Posameznik zgolj zaradi okoliščine, da je pogodbo sklenil kot potrošnik, ne more biti odvezan od minimalne skrbnosti, ki se pričakuje od vseh udeležencev v pravnem prometu. Ob korektno opravljeni pojasnilni dolžnosti banke glede valutnega tveganja, potrošnik sam nosi posledice realizacije tveganja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00034574
OZ člen 82, 83, 84, 85. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 15, 15/1, 15/5. ZOdv člen 2, 2/1, 17, 17/2.
odvetniški stroški - plačilo odvetniških stroškov za odvetniško zastopanje - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči - obseg izvršitve dela - tipska pogodba - pogodba potrošniškega prava - zmotna uporaba materialnega prava
Za razlago pogodbe o plačilu odvetniških stroškov je potrebno izhajati iz splošnih določb Obligacijskega zakonika o razlagi pogodbe (82. do 85. člen OZ) in 15. člena OT, pri čemer pogodba o plačilu odvetniških stroškov spada med potrošniške pogodbe in jo je kot tako potrebno materialnopravno obravnavati tudi po določbah Zakona o varstvu potrošnikov.
ZVPot člen 17, 21.b, 32, 37, 37c. OZ člen 190, 468.
garancija - stvarna napaka - škoda zaradi zaupanja - neupravičena obogatitev - neznatna napaka - odstop kupca od pogodbe
Tožena stranka neutemeljeno poskuša zminimalizirati hibo zapiranja vrat plinskega prostora, ko navaja, da so napake nepomembne in nezadostne tožbeno izraženi zahtevi, da je morebitna nesanirana majhna razpoka v plastiki, da gre za majhno, praktično zanemarljivo razpoko, da je šlo za popravilo v improvizaciji, ko ni bilo možno vodil in pritrdil vrat postaviti v prvotno stanje. Plinski prostor je eden od bistvenih sestavnih delov prikolice. V njem je prostor za plinsko jeklenko oziroma v tem primeru za dve in za shranjevanje opreme. Zakoniti zastopnik tožene stranke je med zaslišanjem priznal védenje, da bo tožnik potoval s prikolico. To pomeni, da se je tožena stranka kot profesionalni prodajalec prikolic zavedala, da bo tožnik neprimerno več odpiral in zapiral vrata plinskega prostora kot stranka, ki pelje prikolico na dopust enkrat na leto. Zato je v ugotovljenih dejanskih okoliščinah zadeve sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ne gre za neznatno hibo in da je opisana poškodba bistvena za uporabo stvari. Poleg tega po stališču v literaturi odstop v slovenskem pravu (zaradi stvarne napake oziroma hibe v delovanju) ni vezan na posebno težo napake oziroma na popolno neuporabnost stvari.