Znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak je treba uveljavljati z oblikovalnim zahtevkom. V času, ko so tožniki vložili tožbo (v letu 2007), je bila sodna praksa drugačna, saj je dopuščala dajatvene zahtevke brez predhodnega oblikovalnega zahtevka, zato tožnikom ni mogoče očitati neskrbnosti pri oblikovanju zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00000163
ZVKSES člen 15, 16, 20, 23, 24, 26. OZ člen 299, 299/2, 480. ZPP člen 324, 324/3, 354, 354/1.
kupoprodajna pogodba - varstvo kupcev stanovanj - stvarne napake - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - neizročitev bančne garancije - tek zakonskih zamudnih obresti - pobotni ugovor - tričlenski izrek
Pritrditi velja sodišču prve stopnje, da ima toženka glede stvarnih napak pravico uveljavljati znižanje kupnine glede očitnih (vidnih) in skritih napak, ne glede na to, na kaj se je zadržanje kupnine ob izročitvi stanovanja nanašalo. ZVKSES se v 20. členu sicer resnično nanaša zgolj na očitne napake. Vendar pa je v smislu določbe 480. člena OZ kupcu, ki še ni plačal celotne kupnine, omogočeno uveljavljati zahtevek za znižanje kupnine, pri čemer se zakon nanaša na vse (tudi skrite) stvarne napake.
VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080261
OZ člen 626, 626/1, 635, 635/1, 635/2, 641, 642. ZVPot člen 37a, 37c, 37c/3, 38, 38/1, 38/2.
podjemna pogodba – obveznost izvršiti delo – obveznost prevzeti delo – določitev plačila in izplačilo – stvarne napake – grajanje napak – prekluzivni rok – dogovor o odpravi napak
Tožnica uveljavlja pravico do plačila za opravljeno storitev na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena pred začetkom gradnje terase, ne upošteva pa novega pogodbenega dogovora, ki je bil sklenjen po gradnji terase, ki je na novo določil pravice in obveznosti pravdnih strank, tudi glede roka plačila za opravljeno storitev. Zato tožbeni zahtevek že iz tega razloga ni utemeljen, ob tem, da je bilo ugotovljeno, da tožnica tudi ni izpolnila obveznosti iz nove pogodbe in še ni odpravila napak na terasi, zato tudi (še) nima pravice zahtevati plačila za opravljeno storitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0087523
OZ člen 459, 459-3, 465, 480. ZVKSES člen 10, 91. ZVPot člen 41.
prodajna pogodba - stvarne napake - jamčevalni zahtevki - jamčevanje za stvarne napake - znižanje kupnine - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - izguba pravic - pravočasnost zahtevka - prekluzija - prekluzivni rok - naknadna sprememba sodne prakse - pravica do sodnega varstva - očitna napaka - dogovorjene lastnosti - obrestovanje vnaprej plačane kupnine - stroški v zvezi z izpolnitvijo prodajne pogodbe
Določba 91. člena ZVKSES ne izključuje uporabe 41. člena ZVPot.
Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do navedbe, da je bilo za objekt pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje. Presodilo je namreč, da to na razsojo v ničemer ne vpliva, saj je pomembno to, kar je dogovorjeno. Uporabno dovoljenje, ki ga izda upravni organ investitorju, namreč ne izključuje obstoja stvarnih napak po OZ, zato se toženec na tej podlagi ne more sklicevati, da napake ni.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0082746
OZ člen 892, 893. ZVPot člen 57, 57e. ZPP člen 458.
pogodba o organiziranju potovanja – nekvalitetno opravljene storitve – odškodninska odgovornost organizatorja potovanja – spor majhne vrednosti
Znižanje cene predstavlja posebno vrsto poslovne odškodninske odgovornosti, pri čemer škodo predstavlja razlika med vrednostjo storitve, ki bi morala biti opravljena, in manjvredno storitvijo z napako. Organizator potovanja se mora ne glede na krivdo zadovoljiti s plačilom, ki ustreza njegovi manjvredni izpolnitvi.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 7, 7-9, 15, 15/1, 15/1-3,15/2.
odločba o prekršku - obstoj prekrška - opis prekrška - zahteva za sodno varstvo - zakonski znaki prekrška - zavajajoča poslovna praksa - televizijski kviz
Čas, v katerem mora pravna oseba potrošniku izročiti nagrado ali ustrezno nadomestilo, ni zakonski znak prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP, na podlagi katere se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali podjetnica posameznica, ki uporabi zavajajočo poslovno prakso, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno.
Vsi znaki prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP so določeni v ZVPNPP, prav tako se navedena kazenska določba ne sklicuje na splošne pogoje poslovanja posamezne pravne osebe, zato le-ti ne predstavljajo materialne dopolnilne norme, s katero je določen kateri od zakonskih znakov prekrška.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSC00025571
ZPotK-1 člen 1, 1/2, 2, 2/1, 2/1 - 10, 6, 8, 27. OZ člen 55, 86, 86/2, 92, 1013.
potrošniški kredit - prodajna pogodba - kreditna sposobnost - poroštvena pogodba - ugotovitev ničnosti pogodbenih določil
Teorije in sodna praksa sta se že izrekia, da je stvarno področje uporabe ZPotK-1, sicer glede na opredelitev iz 10. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, ob kreditnih in posojilnih pogodbah tudi prodajna pogodba, če je bilo pri njej plačilo odloženo, kupčev dolg pa obrestovan, ne pa tudi poroštvene pogodbe.
Očitek prepovedi sklenitve določene pogodbe brez predhodnega preizkusa kreditne sposobnosti oziroma podane informacije, ki se nanaša zgolj na eno stranko in na fazo pred sklenitvijo pogodbe, po določbi drugega odstavka 86. člena OZ ne more pripeljati do ničnosti.
ZP-1 člen 56, 56/4, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 7, 7-9, 15, 15/1, 15/1-3,15/2.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - zahteva za sodno varstvo - zakonski znaki prekrška - zavajajoča poslovna praksa
Iz opisa prekrška so razvidni vsi zakonski znaki prekrška po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP (pravna oseba je potrošnikom, ki so sodelovali v nagradnem kvizu na TV ..., namesto razpisane nagrade - prenosnega računalnika v vrednosti 238,00 EUR brez DDV izročila tablični računalnik v vrednosti 77,00 EUR brez DDV), način storitve in odločilne okoliščine.
Ker je kreditodajalec dokazal, da je bila pogodba veljavno sklenjena in da tožena stranka dolguje še vtoževani znesek, bi morala tožena stranka dokazati svoje trditve, da je vse svoje obveznosti poravnala. Ker ni podala dokazil v tej smeri, je bilo treba tožbenemu zahtevku ugoditi.
Za vrnitev kredita ni pravno pomembno dejstvo, da naj bi toženec avto že prodal.
USTAVNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081746
URS člen 36. OZ člen 480, 480/1. ZVKSES člen 25, 25/3. ZPP člen 251.
odgovornost prodajalca za stvarne napake – jamčevanje za napake – jamčevalni zahtevki – sanacija napak – neodprava napak – ponovno opozarjanje – ogled – prisotnost stranke na ogledu – dokaz – izvajanje dokaza – zagotovitev vstopa v stanovanje – načelo enakega obravnavanja
V obravnavani zadevi tožena stranka ne nasprotuje dejanskim ugotovitvam, da je po obvestilu o napakah izvedla določena sanacijska dela ter se s takšnim ravnanjem ne le zavezala odpraviti napake, pač pa jih je tudi začela odpravljati. Ker je torej tožnika pustila v prepričanju, da bodo napake odpravljene, se na potek enoletnega prekluzivnega roka ne more sklicevati.
Ker napak toženka v primernem roku ni odpravila, sta imela tožnika v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZVKSES po poteku roka pravico vztrajati pri zahtevku na odpravo napak, sama odpraviti napake na stroške tožene stranke ali zahtevati znižanje kupnine. Zakon ponovnega opozarjanja, češ da z delnimi sanacijskimi ukrepi napake niso bile odpravljene, ne zahteva.
ZPP ne predpisuje, da mora izvedenec na ogled, ki ga opravi zato, da lahko odgovori na vprašanja sodišča, vabiti tudi stranke.
Tožena stranka nadalje zatrjuje kršitev načela enake obravnave, ker je bila ob ogledu prisotna tožeča stranka. Navedenemu pritožbeno sodišče ne sledi, saj je bila navzočnost tožnikov ob ogledu potrebna zato, da sta zagotovila vstop v njuno stanovanje, v katerem se je opravljal ogled (36. člen URS).
V času vložitve tožbe oziroma odgovora na tožbo je bilo toženi stranki jasno, da tožnika zahtevata pravno varstvo z jamčevalnim zahtevkom za znižanje kupnine in je tak način sodnega varstva z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka sodna praksa dopuščala, zato se tudi po spremembi sodne prakse s hkratnim uveljavljanjem oblikovalnega zahtevka pravni položaj tožene stranke ni v ničemer spremenil. Gre namreč le za način uveljavljanja zahtevka na znižanje kupnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM0023275
OZ člen 111, 111/5, 299. ZPP člen 212. ZVPot člen 1, 17, 21b.
pogodba o polaganju terase - potrošniška pogodba - nepravilnosti na položeni terasi - ustreznost tožbene trditvene podlage - garancijski zahtevek zoper prodajalca iz naslova proizvajalčeve garancije - odstop od pogodbe - kondikcijski zahtevek - tek zakonskih zamudnih obresti
Tožnik je navedel, da se deske lomijo na več mestih, da se na določenih mestih pojavljajo neenotni razmiki, da so zaradi prejšnjih popravil vidni sledovi naknadnih montaž, da so se določene letve zlomile ali pa so zvite in da jih je napadla plesen. S tem je napake oziroma lastnosti terase dovolj jasno in določno opisal. Zahteva, da tožnik navede točno število in mesto zlomljenih desk, bi bila prestroga in neživljenjska.
OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081701
ZPotK-1 člen 20, 27, 29. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 18, 19. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 6. OZ člen 190, 193, 421, 425. ZIZ člen 135. ZPP člen 115.
ničnost kreditne pogodbe – potrošniška pogodba – dogovor o pristojnosti – uporaba prava – odstop terjatve – neupravičena obogatitev – odstop v izterjavo – cesija – nevtralnost dolžnikovega položaja – administrativna prepoved
Cesus v vsakem primeru proti prevzemniku ohrani enake ugovore in pravice, kot jih je imel proti odstopniku, pri čemer odstop v izterjavo ni nobena izjema.
Določba prvega odstavka 29. člena ZPotK-1 o potrebnem dovoljenju ministrstva za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja je nedvomno določba, od katere ni dovoljeno odstopanje z dogovorom strank, saj je v tretjem odstavku 27. člena ZPotK-1 določena ničnost kreditne pogodbe, ki jo sklene oseba brez potrebnega dovoljenja. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 6. člena Rim I pravilno uporabilo slovensko pravo.
Ker se terjatev (s cesijo) na prevzemnika prenese z vsemi stranskimi in akcesornimi pravicami (načelo cesionarjevega pravnega nasledstva in nevtralnosti dolžnikovega položaja), velja načeloma po prenosu terjatve tudi dogovor o pristojnosti.
ZVKSES člen 15, 16, 16/3, 20, 20/1. OZ člen 468, 468/2.
stvarne napake – zadržanje kupnine – grajanje napake – manjša površina stanovanja
Napaka zastajanja vode je bila ustrezno grajana ne glede na to, da je bila navedena v primopredajni zapisnik pod točko razno.
Tožnik (prodajalec) odstopanja v dogovorjeni površini stanovanja ne more odpraviti na račun višjega korekcijskega faktorja za (delno) pokrito teraso, ki pogodbeno ni bila dogovorjena, s katero kupec torej ni soglašal.
Pri uveljavljanju kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je ključno, da pritožnik pojasni, kako je ta kršitev podana v konkretnem primeru. Navajanje pravne teorije, pravnih stališč in sodne prakse lahko služi le kot strokovna podkrepitev konkretizirano uveljavljanje kršitve, brez slednje pa je pritožba puhla. Takih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni dolžno ne povzeti v obrazložitev, kaj šele nanje odgovarjati. Dovolj je, da jih prebere in ugotovi, da so pravno neodločilne, ter to zapiše.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da izdano uporabno dovoljenje ne izključujejo obstoja stvarnih napak, zato se tožena stranka na tej podlagi ne more sklicevati, da napake ni oziroma da ji zanjo ne bi bilo treba vedeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080239
OZ člen 101, 130, 130/2, 301, 301/1, 132, 168, 168/3, 239, 239/2, 243, 243/1, 243/4, 375, 375/1, 381. ZVPot člen 24, 24/3. ZPP člen 2, 2/1, 214, 214/2, 357, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
izpolnitev pogodbene obveznosti – odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbe – povrnitev škode – navadna škoda – izgubljeni dobiček – normalen tek stvari – ugovor neizpolnjene pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve – zamuda upnika – kdaj pride upnik v zamudo – učinek upnikove zamude – prepoved obrestnih obresti – procesne obresti – pobotni ugovor – materialno procesno vodstvo – prekoračitev tožbenega zahtevka
Obveznost pripisa letalskih milj na podlagi domnevno plačanih računov in obveznost plačila na podlagi v tej pravdi obravnavanih (kasnejših) računov nista ne sočasni ne vzajemni (medsebojno povezani) terjatvi. Ugovor sočasne izpolnitve je namenjen le tovrstnim obveznostim, ni pa sredstvo, s katerim bi stranka dosegla, da nasprotna stranka izpolni vse zapadle obveznosti iz njunega trajajočega pogodbenega razmerja.
kreditna pogodba – poziv k plačilu zapadlih obveznosti – razdor kreditne pogodbe – opomin – načelo vestnosti in poštenja – tek zakonskih zamudnih obresti
Ker je kreditodajalka po izteku roka iz poziva k plačilu zapadlih obveznosti iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1 sprejela potrošnikovo izpolnitev do tedaj zapadlih obveznosti, kakor tudi kasneje zapadlih obrokov kredita, je pri potrošniku vzbudila zaupanje, da do razdora kreditne pogodbe na podlagi tega poziva ne bo prišlo. Čeprav je v kasnejših opominih navedla, da ne posegajo v prehodni poziv iz drugega odstavka 15. člena ZPotK-1, je njen kasnejši razdor kreditne pogodbe brez določitve novega primernega dodatnega roka za plačilo kasneje zapadlih in neplačanih obrokov v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in zato brez pravnega učinka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0086752
OZ člen 3, 8, 112, 112/2, 371. ZPP člen 104, 337. ZS člen 5. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZPotK-1 člen 27. ZPotK-2 člen 2, 2-7, 7, 12, 12/2, 12/2-22. ZDP člen 18, 69f. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
Kreditnih pogodb v tuji valuti ob sklenitvi pogodb veljaven ZPotK ni prepovedoval. Ker tudi pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij sklenitev tovrstnih pogodb dopustna.
Pozitivna zakonodaja ne določa ničnosti kreditne pogodbe v tuji valuti, pri kateri potrošnik prevzame valutno tveganje v zameno za ugodnejšo obrestno mero, kot velja za kredite v nacionalni valuti. Bistveno je, da so potrošniki s tveganji ustrezno seznanjeni. Če se potrošnik ob ustrezni informiranosti odloči za prevzem valutnega tveganja v zameno za ugodnejšo obrestno mero, takšnim kreditnim pogodbam ni moč odreči veljavnosti.
Tožniki so se ob sklenitvi pogodb zavedali prevzetega valutnega tveganja, vedeli so tudi, da bodo morali mesečne anuitete odplačevati v frankih ter jih bodo morali, če z njimi ne bodo razpolagali, v ta namen kupovati. Če sta pogodbeni stranki določeno tveganje prepoznali in se sporazumno dogovorili, katera izmed njiju ga bo prevzela, kasnejša dejanska uresničitev tveganja ne pomeni okoliščine, ki bi upravičevala razvezo pogodbe.
pogodba o finančnem leasingu – potrošniški kredit – odpoved pogodbe – plačilo manipulativnih stroškov – ničnost določbe splošnih pogojev – seznanitev potrošnika s pogodbenimi obveznostmi
V konkretnem primeru je za presojo ničnosti Splošnih pogojev bistveno, da višina manipulativnih stroškov ni določena (in ne določljivo opredeljena) niti v Pogodbi niti v Splošnih pogojih. Obešen cenik na vidnem mestu v poslovnih prostorih leasingodajalca potrošniku ne zagotavlja, da se pred sklenitvijo pogodbe seznani s svojimi pogodbenimi obveznostmi v primeru kršitve pogodbe.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085116
ZPotK člen 13. ZD člen 132. ZPP člen 318, 318/4.
potrošniški kredit – kreditna pogodba – odstopno upravičenje – pisni opomin za izpolnitev obveznosti – smrt kreditojemalca – opomin dedičem – opominjevalni postopek – zamudna sodba – neodpravljiva nesklepčnost
Smrt kreditojemalca ni razlog za razdrtje kreditne pogodbe. Ker dediči s trenutkom smrti zapustnika vstopijo v njegov pravni položaj (132. člen ZD), na njih preidejo tudi vse dolžnosti in pravice v zvezi s kreditno pogodbo. To pomeni, da ima tožeča stranka pravico terjati plačilo zapadlih obrokov od dedičev in v primeru neplačila tudi pravico do odstopa od pogodbe, vendar šele, če predhodno izpelje ustrezen opominjevalni postopek in da dedičem možnost nadaljnjega odplačevanja anuitet skladno s kreditno pogodbo.