Stališče pritožnika, da za nedovoljeno negativno stanje ni odgovoren in ga ni dolžan poravnati, ker ga je banka dopustila in vanj privolila, je absurdno in v nasprotju s sklenjeno Pogodbo o ustanovitvi in vodenju tekočega računa, po kateri je toženec pristal, da bo zagotavljal priliv sredstev, vodil lastno evidenco, pri čemer je bil seznanjen, da bo banka obračunavala obresti tudi na nedovoljeno negativno stanje.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0075831
ZIZ člen 20a, 20a/3, 20a/5, 21. ZPotK člen 13. ZPotK-1 člen 15.
notarski zapis – predčasna zapadlost terjatve – potrošniški kredit – potrošniška kreditna pogodba – dokazovanje predčasne zapadlosti terjatve – dodatni rok za izpolnitev zapadlih obveznosti – vročanje opomina dolžniku
V primeru potrošniške kreditne pogodbe upnik šele z opominom in potekom dodatnega roka za plačilo zapadlih obveznosti pridobi odpoklicno pravico, ki jo nato lahko uresniči z odstopom od pogodbe (katerega pravna posledica je predčasna zapadlost terjatve), zato zgolj izkazana vročitev izjave o odstopu od pogodbe za izkaz zapadlosti ne zadošča, temveč mora upnik izkazati tudi, da je dolžnika pred tem ustrezno opomnil na izpolnitev zapadlih obveznosti in mu za to omogočil dogovorjeni rok.
Pravila, ki se v izvršilnem postopku uporabljajo za izkazovanje vročitve pisne izjave upnika o predčasni zapadlosti terjatve, se uporabljajo tudi za izkazovanje pravnih učinkov drugih izjav strank, ki so predpostavka nastanka odstopnega upravičenja (in s tem predčasne zapadlosti terjatve).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083261
ZVKSES člen 20, 20/3, 20/5. ZPP člen 185.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – stvarne napake – odprava napak in drugi jamčevalni zahtevki – znižanje kupnine – zadržanje dela kupnine – sprememba tožbe
Toženec je na podlagi tretjega odstavka 20. člena ZVKSES lahko zadržal plačilo dela kupnine, dokler ni bila dokončno ugotovljena višina stroškov potrebnih za odpravo napak oziroma dokler se stranke ne bi dogovorile za višino znižanja kupnine zaradi neodpravljenih napak. V obravnavani zadevi je sodišče z izvedencem ugotovilo vrednost neodpravljenih napak. Te napake so bile ocenjene na manj kot je znašala zadržana kupnina, zato je toženec razliko dolžan tožeči stranki povrniti.
Dogovor o odstopanju od dejanske stanovanjske površine ni v nasprotju s 3. členom OZ. Vsem je bilo določilo znano in mu niso nasprotovali. Tudi niso trdili, da so se o tem določilu pogajali s prodajalcem, pa niso bili uspešni. Kdaj se pogodbeni pogoji (torej tudi pogoji splošnih pogojev) štejejo za nepoštene, določa 24. člen ZVPot. Ta med drugim določa, da se pogoji štejejo za nepoštene, če v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje o pogodbenih pravicah in obveznosti strank. Zmanjšana površina stanovanje je v škodo kupca, vendar zmanjšanje v višini do 2% ni povzročilo znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznosti strank in tudi ni povzročilo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tiste, kar je kupec utemeljeno pričakoval.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053489
ZIZ člen 17, 20a, 20a/3. ZPotK-1 člen 15, 15/2. OZ člen 25, 28. ZPP člen 212.
izvršilni naslov – notarski zapis – izvršljivost notarskega zapisa – izjava o odstopu – oblikovalno upravičenje upnika – odpoklicna pravica upnika – zapadlost terjatve – trditveno in dokazno breme
Dolžnik ne more uspeti z vztrajanjem, da predložene listine ne dokazujejo obstoja terjatve. Na konkretne trditve o stanju obveznosti mora dolžnik konkretno odgovoriti. Tega dolžnik ni storil, zato ni uspel izpodbiti, da je imel upnik oblikovalno upravičenje v trenutku, ko je podal izjavo o odstopu.
Sodišče prve stopnje se je postavilo na pravilno stališče, izhajajoč iz določb notarskega zapisa, da sta stranki v tem primeru dogovorili pogodbeno pravilo, po katerem začne izjava o uresničitvi oblikovalne pravice učinkovati že, ko upravičenec izjavo volje o uresničitvi te pravice pošlje na določen način (priporočeno) na naslov, določen v pogodbi. Taka določba je zapisana v Pogodbi o dolgoročnem evro kreditu in je upoštevna glede na dispozitivno naravo 25. in 28. člena OZ.
Tudi že zgrajena stanovanja so lahko obremenjena s pravnimi oziroma stvarnimi napakami. Prodaja stanovanj s takimi pomanjkljivostmi pa predstavlja neizpolnitev obveznosti s strani investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca po prodajni pogodbi (1. člen ZVKSES). Ravno pred tako poslovno prakso želi zakon zaščititi končne kupce.
POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0064948
Uredba Sveta ES št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 15, 16. ZIZ člen 135, 135/4. ZPotK- 1 člen 27, 27/3. ZPP člen 214.
Sporno kreditno pogodbo je tožnica sklenila kot potrošnica. V tej zadevi je sodišče pristojno za odločanje na podlagi 15. in 16. člena Bruseljske uredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0080644
OZ člen 83. ZVPot člen 46c. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8.
odstop od pogodbe – dogovor – dokazovanje – obličnost
Pogodbeni stranki sta se zaradi lažjega dokazovanja dogovorili, da bosta dopolnitve pogodbe sklepali v pisni obliki, ni pa zaradi tega ničen vsak dogovor, ki ni sklenjen v takšni obliki. Stranka zato lahko dokaže obstoj ustnega dogovora.
ZAVAROVANJE TERJATEV – VARSTVO POTROŠNIKOV – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0064861
ZIZ člen 270. ZVKSES člen 23, 23/1, 24, 24/1.
pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – napake na nepremičnini – varstvo kupcev stanovanj – jamčevalni roki – obvestilo o napakah
Verjetnost terjatve tožeče stranke je podana. Ugotovljeno je, da so bile določene napake pri nepremičnini res ugotovljene že v primopredajnem zapisniku, da pa je izvedenec ugotovil tudi napake, glede katerih ni mogoče govoriti o očitnih napakah, ki bi jih morala tožeča stranka zaznati takoj oziroma kmalu po prevzemu stanovanja.
Sporne določbe Splošnih pogojev so po mnenju pritožbenega sodišča jasne in z njihovo vsebino tožnik ni mogel biti zaveden. Glede na očitno funkcionalno podobnost med toplotno črpalko in pečjo ne gre za določbo, ki bi bila zavajajoča zato, ker med izjemami Splošni pogoji izrecno ne navedejo tudi toplotne črpalke, niti za določbo, ki bi nasprotovala načelu vestnosti in poštenja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083794
OZ člen 82, 82/2, 921, 943, 966. ZPP člen 253, 286.
pogodba o avtomobilskem zavarovanju (AO plus) – splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb – izključitev zavarovalnega kritja za določene poškodbe – zvin vratne hrbtenice – medicinsko ugotovljena poškodba – razlaga spornih določil – zdravstveni zaplet (komplikacija) – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – izvedenec – izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – ustno mnenje – ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev
Ker je tožnik utrpel zvin vratne hrbtenice, vendar pa pri tem ni bila medicinsko ugotovljena poškodba hrbteničnega skeleta ali premik med korpusi vretenc večji od treh milimetrov, do nevrološke komplikacije (pojav posttravmatskega torticollisa) pa je prišlo v posledici utrpelega zvina vratne hrbtenice in ne neodvisno od njega (če tožnik v nesreči ne bi utrpel zvina vratne hrbtenice, tudi do posttravmatskega torticollisa ne bi prišlo), po Splošnih pogojih ni krita niti škoda, ki je tožniku nastala zaradi te komplikacije.
Določbe Splošnih pogojev so ne le v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (4. alineja 1. odstavka 24. člena ZVPot), temveč tudi v nasprotju s tistim, kar je tožnik na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe utemeljeno pričakoval od tožene stranke (primerjaj s 3. alinejo 1. odstavka 24. člena ZVPot), če bi se štelo, da zavarovalni primer ni nastopil, ker so bili ključi od stanovanja pridobljeni v vlomom v avto in ne v „zaklenjeno hranišče v stanovanjskih prostorih“, kot to določa 6) točka prvega odstavka 13. člena Splošnih pogojev.
DRUŽINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0064754
ZVPot člen 43. OZ člen 299, 378. ZZZDR člen 56. ZGD-1 člen 3, 3/6.
samostojni podjetnik – podjetniško premoženje – skupno premoženje zakoncev – solidarna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – odstop od pogodbe – pravica do vračila kupnine – zakonske zamudne obresti – prekomerna uporaba aparata
Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Upnikom odgovarja za obveznosti iz podjetniške dejavnosti z vsem svojim premoženjem tudi, če je poslovno ali kako drugače ločil podjetniško in osebno premoženje. Podjetniško premoženje, ki ga zakonec podjetnik ustvari z delom v času trajanja zakonske zveze, spada v skupno premoženje. Kadar spada podjetniško premoženje v skupno premoženje zakoncev, so obveznosti v zvezi s podjetniškim premoženjem hkrati obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem zakoncev. Pripadnost podjetniškega premoženja skupnemu premoženju zakoncev ima torej pravne posledice na področju odgovornosti za obveznosti in to ne glede na to, kdo je nosilec podjetniške dejavnosti. Po pravilih družinskega prava zakonca za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem odgovarjata solidarno. To pomeni, da velja solidarna odgovornost zakonca tudi za obveznosti, ki jih zakonec podjetnik prevzame pri opravljanju podjetniške dejavnosti.
Tožbeni zahtevek za znižanje kupnine je oblikovalen. Tožbeni zahtevek tožečih strank je zato nesklepčen in bi ga bilo treba zavrniti, ker šele oblikovalni tožbeni zahtevek za znižanje kupnine daje tožečim strankam upravičenje do dajatvenega zahtevka, ki se nanaša na vračilo preplačanega dela kupnine. Kljub takšni sodni praksi v času odločanja pred sodiščem prve in druge stopnje, pa je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bila sodna praksa pred in skoraj vse do izdaje sodbe sodišča prve stopnje izrazito neenotna, ker se je sodno varstvo za jamčevalne zahtevke za znižanje kupnine zagotavljalo že s postavitvijo dajatvenega zahtevka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi zavrnitev tožbenega zahtevka zaradi nesklepčnosti v opisnih okoliščinah predstavljalo nedopusten poseg v ustavno pravico tožnikov do enakega (sodnega) varstva pravic.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0064670
SZ-1 člen 25, 25/1, 29, 29/3, 34, 35, 62, 68. OZ člen 73. SPZ člen 118. ZIZ člen 272, 272/1.
upravljanje večstanovanjske stavbe – etažni lastniki – način odločanja etažnih lastnikov – redno upravljanje – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – pooblastila upravnika – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – upravnik – pooblastilo upravnika za sklenitev pogodbe – umik soglasja etažnih lastnikov
Vsaka izboljšava na večstanovanjski hiši še ne predstavlja posla, ki presega okvir rednega upravljanja, če ga je mogoče opredeliti kot potrebnega za zagotavljanje pogojev bivanja, ali če se na ta način le vzpostavlja ali ohranja osnovni namen delovanja večstanovanjske stavbe.
Tudi če upravnik ne bi imel posebnega pooblastila za sklenitev pogodbe z drugotoženo stranko, kot je to posebej navedeno v obrazložitvi soglasja etažnih lastnikov, je bil dolžan z drugotoženo stranko skleniti pogodbo, ker je na podlagi 1. alineje 4. odstavka 118. člena SPZ dolžan izvajati sklepe etažnih lastnikov.
Umik soglasja devetindvajsetih etažnih lastnikov nima pravnega učinka, ker je bilo v postopku izdaje začasne odredbe izkazano s stopnjo verjetnosti, da je bila o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja, sprejeta odločitev etažnih lastnikov v skladu z določbami SZ-1, zato odločitev zavezuje vse etažne lastnike, tako tiste, ki so podpisali soglasje, kot tiste, ki soglasja niso podpisali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083109
ZVKSES člen 20, 29. SPZ člen 100, 105, 105/1, 105/4. OZ člen 406, 465. ZPP člen 213, 213/2, 337, 337/1.
stranka – zastopanje – etažni lastniki – upravnik – dolžnosti in pooblastila upravnika v zvezi s stvarnimi napakami na skupnih delih stavbe – jamčevanje za napake – odprava napake – stvarne napake – stvarne napake na skupnih delih stavbe – očitne napake – odprava očitnih napak – pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako
V danem primeru tožniki od toženca (med drugim) zahtevajo odpravo napak na skupnih delih stavbe. Prvi tožnik je upravnik, ki je za vložitev take tožbe legitimiran na podlagi podlagi 29. člena ZVKSES, kar pa ne ovira etažnih lastnikov, da tudi sami uveljavljajo stvarne napake na skupnih prostorih. Ostali tožniki so kot etažni lastniki hkrati solastniki skupnih delov (1. in 4. odstavek 105. člena SPZ) in imajo na podlagi 100. člena SPZ pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari. Ni razloga, da ne bi enako veljalo za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov, kar pomeni, da lahko takšno tožbo glede skupnih delov vloži (poleg upravnika) vsak etažni lastnik sam, le nekateri izmed njih, pa tudi vsi skupaj (kot v konkretnem primeru), saj svoje upravičenje izvajajo iz zakonsko določenega stvarnopravnega položaja etažnih lastnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0083023
ZVKSES člen 23, 24.
prodajna pogodba – varstvo kupcev stanovanj – skrite napake – odgovornost prodajalca za skrite napake – jamčevalni rok – obvestilo o napakah
Prehladna tla v zimskih vrtovih in prekomerna vlaga v stanovanju predstavljata skriti stvarni napaki, za katere odgovarja toženec kot prodajalec stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0076312
OZ člen 635, 635/1, 1050. ZVPot člen 37c, 38.
odprava napak v vodovodnem sistemu – sodni izvedenec – obstoj napake – pogodba o poravnavi – pravočasnost tožbe
Zapisnik predstavlja pogodbo pravdnih strank o poravnavi (1050. člen OZ). Toženka se je zavezala v določenem roku odpraviti napako na vodovodnem sistemu („zamazanost“ vodovodnih cevi) in očistiti cevi v sklopu odprave pomanjkljivosti, tožnica pa se je zavezala, da bo po odpravi pomanjkljivosti plačala toženki preostali znesek pogodbene vrednosti del. Toženka je tako priznala obstoj napake in se jo zavezala odpraviti. Ta pogodba o poravnavi ima zato naravo novega dogovora med pravdnima strankama, zato za uveljavljanje zahtevkov za izpolnitev obveznosti iz tega dogovora rok iz 1. odstavka 635. člena OZ ni aktualen oziroma upošteven (točneje za to zadevo: rok iz 37.c člena v zvezi z 38. členom ZVPot, glede na naravo pogodbenega razmerja med pravdnima strankama).
Tožnik je imel v tem pogledu položaj potrošnika, toženo stranko pa se je v smislu določil ZVPot štelo kot proizvajalca (kot uvoznika strešne kritine). Toženka bi bila zato odgovorna za škodo, če jo je povzročil izdelek z napako, že po določbah ZVPot (9. člen), ne glede na to, da med pravdnima strankama tedaj ni bilo nobenega pogodbenega razmerja.