• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 8
  • >
  • >>
  • 21.
    VSRS Sodba II Ips 61/2017
    20.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
    VS00016537
    OZ člen 179. URS člen 35, 39. ZPP člen 7, 7/1, 212.
    povrnitev nepremoženjske škode - mediji - kršitev osebnostnih pravic v tisku - razžalitev dobrega imena in časti - odškodninska odgovornost - odgovornost izdajatelja - pravica do svobode izražanja - medijska svoboda - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - podlage odškodninske odgovornosti - izključitev protipravnosti - dobra vera - novinarska etika - razkritje vira informacij - anonimnost vira informacij - resničnost objavljenih informacij - prepričanje v resničnost informacij - dolžna skrbnost novinarja - dokazovanje - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - dopuščena revizija
    V judikaturi ESČP je utrjeno stališče, da je pravica zagotavljati anonimnost virov sestavni del novinarjeve svobode izražanja. Gre za eno temeljnih dolžnosti novinarjev, ki se je razvila iz bistva in nujnosti novinarskega dela. Za svobodo tiska je namreč informiranje javnosti s pomočjo anonimnih virov ključnega pomena. Mnoga pomembna novinarska razkritja temeljijo prav na virih, ki so informacije pripravljeni posredovati le v primeru zagotovitve njihove anonimnosti, medtem ko uradnih informacij ne želijo dati niti pozneje sodelovati pri dokazovanju v sodnih postopkih. Z onemogočanjem poročanja na podlagi anonimnih prijav oziroma virov bi lahko bila prizadeta pomembna vloga tiska kot varuha demokracije in njegova zmožnost javnosti posredovati informacije, posledično pa bi bila okrnjena zmožnost javnosti preko tiska izvrševati nadzor nad ravnanjem oblasti. Pravice zagotoviti anonimnost informantov zato ni mogoče šteti za nekakšen novinarski privilegij, temveč zlasti kot del pravice javnosti do obveščenosti.

    Po kriterijih ESČP se ocena, ali je imel novinar utemeljen razlog verjeti v objavljena dejstva oziroma ali je bil v dobri veri, ne preverja z razkritjem identitete vira in tehtanjem o njegovi kredibilnosti oziroma zanesljivosti. Vira ni dolžan razkriti in ga k temu v pravdnem postopku ni mogoče niti prisiliti. Vendar pa je dejstvo, da članek temelji na anonimnem viru, ena izmed okoliščin, ki jo sodišče upošteva pri presoji novinarske skrbnosti. Novinar se odgovornosti za posredovane neresnične podatke namreč ne more razbremeniti le s sklicevanjem, da mu jih je posredoval "zanesljiv" anonimen vir.

    načelo kontradiktornosti - dokazovanje - zaslišanje priče - razkritje vira informacij - zaščitena priča - pravica do svobode izražanja - resničnost objavljenih informacij - prepričanje v resničnost informacij - skrbnost novinarja -
  • 22.
    VSRS Sklep II Ips 139/2018
    20.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00018721
    ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
    pritožba - navajanje novih dejstev v pritožbi - presoja pritožbenih navedb odločilnega pomena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pridobitev solastnega deleža - dobra vera pridobitelja - dopuščena revizija
    Kot nedopustno pritožbeno novoto je sodišče druge stopnje ocenilo trditve toženca o tem, da je bil pri pridobitvi solastninskega deleža na nepremičnini dobroveren. Prav ima toženec, da je ta presoja napačna. V prvi pripravljalni vlogi, ki jo je predložil na prvem naroku za glavno obravnavo, je namreč izrecno navedel, da ob sklenitvi izročilne pogodbe in vknjižbi solastninskega deleža v zemljiško knjigo ni vedel za pogodbo med tožnikom in A. A. in da je del svoje solastninske pravice prenesla na tožnika. Čeprav toženec v zapisu ni uporabil izraza "dobra vera", gredo trditve v vlogi prav v smeri njenega obstoja, v vlogi navedena dejstva pa kot trditvena podlaga za to tudi zadoščajo. Dobra vera namreč pomeni pravni pojem, o katere obstoju mora na podlagi zatrjevanih dejstev sodišče sprejeti ustrezne zaključke.
  • 23.
    VSRS Sklep II DoR 143/2018
    20.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00015762
    ZPP člen 5, 8, 285, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-15, 350, 358.
    dopuščena revizija - meje pritožbenega preizkusa - procesno trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega bremena - pritožbena obravnava - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje prekoračilo meje pritožbenega preizkusa, ko je svojo odločbo oprlo na tezo o prevalitvi procesnega trditvenega bremena.
  • 24.
    VSRS Sodba XI Ips 31307/2018
    20.9.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00017469
    ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2.
    pripor - odreditev pripora - utemeljeni sum - opis kaznivega dejanja - pravna opredelitev
    Pri pravni opredelitvi obdolžencu očitanih osmih primerov neupravičene prodaje prepovedane droge heroin gre za vprašanja, ki jih sodišče ugotavlja šele v nadaljnjih fazah kazenskega postopka, za odreditev pripora pa zadošča, da sodišče ugotovi, da obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki kažejo na kar največjo stopnjo verjetnosti, da naj bi obdolženec očitana kazniva dejanja storil na način, kot jih je v predlogu za odreditev pripora opredelil višji državni tožilec.
  • 25.
    VSRS Sklep I R 128/2018
    20.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00016288
    ZPP člen 67
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga

    Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov (na primer glede izvedbe dokazov) so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.

  • 26.
    VSRS Sklep I R 129/2018
    20.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00016287
    ZPP člen 67
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga

    Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov (na primer glede izvedbe dokazov) so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.

  • 27.
    VSRS Sklep II DoR 221/2018
    20.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00016282
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. OZ člen 179.
    predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nepremoženjsko škodo - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - padec - dvignjena plošča tlakovca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 28.
    VSRS Sklep I R 137/2018
    20.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00016946
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - objektivna nepristranskost sodišča - odgovornost države za delo sodišč - pristojno sodišče kot stranka v postopku - protipravno ravnanje sodnika
    Ni primerno, da bi sodnik istega sodišča presojal o protipravnosti ravnanja svojega kolega, saj bi to lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
  • 29.
    VSRS Sklep II DoR 253/2018
    20.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS00016281
    ZPP člen 367a, 367c.
    predlog za dopustitev revizije - preživnina - nesklepčna tožba - trditveno in dokazno breme - zamudna sodba - zavrnitev predloga
    Glede vprašanja, izpostavljenega v tožničinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije.
  • 30.
    VSRS Sklep II DoR 277/2018
    20.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VS00016811
    ZPP člen 367a, 367a/1. ZFPPIPP člen 275.
    osebni stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - odpoved dednemu deležu - izbrisna tožba - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali predstavlja v primeru, ko stečajna dolžnica izpodbija dedni dogovor, s katerim se je v obdobju izpodbojnosti odpovedala dednemu deležu v korist sodedinje (torej ko je stečajna dolžnica lastninsko pravico na nepremičnini pridobila kot zakonita dedinja s smrtjo zapustnika na podlagi zakona, v zemljiško knjigo pa se je nato na podlagi sklepa o dedovanju vknjižila sodedinja), izbrisna tožba v skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP, skupaj z odredbo vknjižbe lastninske pravice stečajne dolžnice, pravilno pravovarstveno zahtevo.
  • 31.
    VSRS Sklep II DoR 215/2018
    20.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00015761
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131.
    predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost zdravstvenega zavoda - krivdna odškodninska odgovornost - protipravnost - padec na mokrih tleh - podlage odškodninske odgovornosti - profesionalna skrbnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
  • 32.
    VSRS Sodba II Ips 124/2017
    20.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VS00016770
    ZDen člen 1, 4. ZPP člen 13, 287. URS člen 2, 3, 3/2, 158.
    razlastitev - odločba o podržavljenju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - predpisi o podržavljenju premoženja - načelo pravne države - protiustavnost zakona - načelo prirejenosti postopkov - vezanost na pravnomočno upravno odločbo - dokaz z zaslišanjem strank - pravica do sodelovanja v postopku - nasprotni dokaz - dokazovanje negativnega dejstva
    Predpisi, na podlagi katerih je bilo izvedeno krivično podržavljenje, četudi so z vidika današnje ustavne ureditve globoko protiustavni, niso sami po sebi neveljavni ali izpodbojni ad infinitum. Zato pravnomočne odločbe o podržavljenju, če za njih novi predpisi ne določajo drugače, ne morejo biti predmet ponovnih preizkusov ustavnosti in zakonitosti.

    Vsak nasprotni dokaz je po naravi stvari usmerjen zoper uspeh dokazovanja z glavnim dokazom. Pomeni prizadevanje ovreči to, kar z glavnim dokazom (trenutno) je ali (zelo verjetno) bo dokazano. Zato praviloma meri v dokazovanje neobstoja tistega, kar uspešno potrjuje glavni dokaz. Obrazložitev zavrnitve nasprotnega dokaza s tezo, da si prizadeva dokazati negativna dejstva (kar v podtekstu sporoča, da po pravilu negativa non sunt probanda za taka dejstva predlagatelj dokaza ne nosi dokaznega bremena), zato v resnici krši strankino pravico do predlaganja nasprotnih dokazov in s tem pravico do enakega varstva pravic. Posplošenje take teze bi privedlo do praktične ukinitve pravice do nasprotnega dokaza.
  • 33.
    VSRS Sklep II DoR 237/2018
    20.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00015959
    ZPP člen 86, 91, 367a, 367a, 367a/1, 367c.
    predlog za dopustitev revizije - predlog za obnovo postopka - pooblastilo za zastopanje - predložitev pooblastila za zastopanje - dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
  • 34.
    VSRS Sodba II Ips 97/2017
    20.9.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00018722
    OZ člen 179.
    povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina odškodnine - dopuščena revizija
    Odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
  • 35.
    VSRS Sodba II Ips 85/2017
    20.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VS00015584
    OZ člen 73, 73/1, 73/2, 73/3, 190, 190/1, 192, 193, 342, 346, 364, 369. ZGD-1 člen 263, 515, 515/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350. ZDR člen 18, 18/3. ZDR-1 člen 20, 20/3.
    neupravičena pridobitev - kondikcija - nepošteni pridobitelj - neobstoječa pogodba - zastaranje - odpoved zastaranju - poslovodja - skrbnost in odgovornost - odškodninska odgovornost poslovodje - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - delodajalec
    Na podlagi prvega odstavka 515. člena ZGD-1 poslovodja res na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa. Gre za lex generalis. Ravno zato sklicevanje toženke na 515. člen ZGD-1 ni utemeljeno, saj se ne more nanašati na položaje, ki so v zvezi z njenim delovnim razmerjem. Poslovodna oseba, ki je torej praviloma tudi zastopnik delodajalca, namreč ne more nastopati v imenu delodajalca proti samemu sebi kot delavcu.
  • 36.
    VSRS Sodba I Ips 35850/2016-66
    20.9.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00016414
    ZKP člen 420, 420/1, 420/5.
    zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - materialna izčrpanost pravnih sredstev
    Da bi bilo zatrjevano kršitev zakonitosti v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti mogoče preizkusiti, mora biti zadoščeno zahtevi po materialni izčrpanosti, pri čemer mora biti v tem pogledu niz nepretrgan. Če tega ni, se na tako kršitev vlagatelj ne more uspešno sklicevati.
  • 37.
    VSRS Sodba XI Ips 31307/2018-577
    20.9.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00017473
    ZKP člen 1, 1/2, 200, 200/1, 201, 201/1.
    pripor - odreditev pripora - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard gotovosti - zakonski znaki kaznivega dejanja
    Skladno s teorijo in sodno prakso je utemeljen sum podan, če je stopnja verjetnosti, da je oseba storila kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storila. Gre torej za stopnjo verjetnosti o objektivnih in subjektivnih zakonskih znakih kaznivega dejanja, ki ne dosega stopnje gotovosti o storitvi kaznivega dejanja, čemur sledi tudi izrazoslovje, uporabljeno v sklepih sodišča, izdanih v fazi odreditve pripora.
  • 38.
    VSRS Sodba II Ips 14/2017
    20.9.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00018736
    ZPP člen 180, 180/3, 350, 350/2. ZPPSL člen 493.
    lastninska pravica na nepremičnini - skupna lastnina - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - lastninska pravica na skupnih delih - skupna kotlovnica - tožena stranka v stečaju - zaključek glavne obravnave - procesna dispozicija - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - neprijava izločitvene pravice v stečaju - uveljavljanje izločitvene pravice v pravdnem postopku
    Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da potek roka za prijavo terjatev vpliva le na pravico izločitvenega upnika prijaviti in uveljaviti izločitveni zahtevek v stečajnem postopku, ne vpliva pa na lastninsko pravico in jo lahko izločitveni upnik uveljavlja proti stečajnemu dolžniku po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih. Prav to pa so tožniki v tem pravdnem postopku tudi storili. Vložili so namreč tožbo za ugotovitev lastninske pravice in sodišči prve in druge stopnje sta upoštevajoč čas pridobitve pravic, tedaj veljavno zakonodajo in transformacijo pravic v sedaj veljavni sistem stvarnega prava etažnim lastnikom pridobljene pravice priznali kot skupno lastnino na skupnih prostorih (skupnih delih), ki služijo več večstanovanjskim stavbam.

    Odločitev ne bi bila drugačna tudi ob presoji spora na podlagi določb ZFPPIPP (in ne na podlagi ZPPSL). Tudi po ZFPPIPP pravna posledica prepozne prijave ali opustitve prijave izločitvene pravice v stečajnem postopku ni njeno prenehanje, ampak s tem le preneha ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, kar pomeni, da stečajni upravitelj premoženje lahko proda. Sklep o preizkusu terjatev oziroma izločitvene pravice do zaključka glavne obravnave ni bil izdan in torej tudi niso mogle nastopiti pravne posledice nevložitve tožbe, predpisane v tretjem odstavku 300. člena oziroma tretjem odstavku 311. člena ZFPPIPP.
  • 39.
    VSRS Sklep II DoR 231/2018
    20.9.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00015960
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. OZ člen 131.
    predlog za dopustitev revizije - izvedensko mnenje - dopolnitev mnenja - povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 40.
    VSRS Sklep II Ips 139/2016
    19.9.2018
    LASTNINJENJE
    VS00016767
    ZSpo člen 21, 64.
    družbena lastnina - lastninjenje po ZSpo - športni objekt občinskega pomena - lastninska pravica društev - lastninska pravica na stavbi - javni interes
    Če je društvo imelo lastninsko pravico na zgrajenem objektu, ki je stal na nepremičnini v družbeni lastnini, je lastninjenje po določbah ZSpo izključeno.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 8
  • >
  • >>