ZUS-1 člen 52, 59, 60. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2-14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - dodelitev nepovratnih sredstev progama razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - standard obrazloženosti - neobrazloženost sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - neizvedba glavne obravnave - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza - dejansko stanje v upravnem postopku - ugoditev reviziji
Procesno pravilna zavrnitev dokaznega predloga je v upravnem sporu ob primerni uporabi ZPP mogoča na glavni obravnavi z obrazloženim dokaznim sklepom, če zavrnilni dokazni sklep ni bil obrazložen, pa mora obrazložitev dokaznega sklepa zaradi zagotovitve pravice do izjave postati del obrazložitve sodbe. To toliko bolj velja v upravnem sporu, kadar glavna obravnava ni bila izvedena in je sodišče ob vezanosti na dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka, odločilo na seji. Zavrnitev izvedbe glavne obravnave torej pomeni, da bo kot podlaga za presojo sodišča v celoti upoštevano kot pravilno tisto dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka. Opustitev obrazložitve te odločitve zato ne pomeni zgolj (relativne) bistvene kršitve pravice do izjave v razmerju do posameznega dokaznega predloga, temveč kršitev pravice do obrazloženosti sodne odločbe.
Tudi ob podanih dokaznih predlogih strank lahko sodišče presodi, da glavne obravnave ni dolžno izvesti, saj glavna obravnava ni obvezna tudi tedaj, ko je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1), ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). To se povezuje z načelno dolžnostjo sodišča, da predlagane dokaze izvede, vendar pa je ta dolžnost omejena, če za zavrnitev predlaganih dokazov obstajajo utemeljeni formalni ali vsebinski razlogi (nesubstanciran dokazni predlog, itd.). Ker pa mora biti ta presoja opravljena in obrazložena s strani sodišča prve stopnje, kar šele omogoči tako seznanitev stranke kot tudi revizijski preizkus izdane sodbe, ni ne pristojnost in ne naloga revizijskega sodišča, da to opravi namesto njega.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00016437
ZPP člen 367b, 367b/4.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - mednarodna zaščita - varna izvorna država - pomembno pravno vprašanje - neizkazana neenotna sodna praksa
Za uspešno uveljavljanje neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje bi moral tožnik v predlogu za dopustitev revizije opraviti tudi primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s sodbo, s katero utemeljuje neenotnost sodne prakse, ter zatrjevano neenotnost utemeljiti.
ZSpo člen 64, 64/2. ZLNDL člen 1, 1/2. ZTLR člen 11, 11/2.
lastninska pravica na nepremičnini - lastninjenje - društvo - športni objekt - povezanost zemljišča in objekta - športni objekt občinskega pomena
Če je društvo imelo lastninsko pravico na zgrajenem objektu, ki je stal na nepremičnini v družbeni lastnini, je lastninjenje po določbah ZSpo izključeno.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4.. ZDR-1 člen 218.. ZDR-1A člen 217.a.. PZ-F člen 78.. URS člen 28, 28/1, 28/2.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega predpisa - dekriminacija dejanja - dejanje ni prekršek
Ko sodišče ali prekrškovni organ odločata o tem, kateri predpis uporabiti, morata v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, kateri predpis je veljal v času storitve prekrška in ali je bil ta pozneje morebiti spremenjen. Pri tem je treba upoštevati tudi vse vmesne (interimne) predpise, ki v času izvršitve dejanja še niso veljali, prav tako pa ne veljajo več v času sojenja, če so za storilca milejši.
Sodišče, ki je z izpodbijano sodbo o zahtevi za sodno varstvo zagovornikov pravne in odgovorne osebe razsodilo dne 27. 11. 2017, pri odločanju ni upoštevalo, da je bil materialni predpis, ki je v času storitve določal prekršek, v vmesnem času razveljavljen, kar bi moralo, saj se skladno z načelom o retroaktivnosti novega milejšega predpisa (drugi odstavek 2. člena ZP-1 in drugi odstavek 28. člena Ustave RS) v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca (naj)milejši.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - seznanitev z očitanim prekrškom in dokazi - možnost izjave o predlogu za pripor - navajanje novih dejstev in dokazov - trditveno dokazna prekluzija - načelo materialne resnice - načelo enakosti orožij
Namen prekluzije, ki je v hitrem postopku o prekršku uzakonjena v drugem odstavku 55. člena ZP-1, je (enako kot v kateremkoli drugem postopku) pospešitev, koncentracija in racionalizacija postopka ter zagotovitev pravice procesnega udeleženca do odločanja v razumnem roku.
V hitrem postopku o prekršku je razmerje enakosti med strankama toliko bolj občutljivo in problematično, saj prekrškovni organ sam sproži postopek o prekršku, ki ga praviloma tudi sam ugotovi pri svojem delu (nastopa v funkciji pregona), hkrati pa postane sodnik v lastni zadevi. Zato je še toliko bolj pomembno, da je storilec prekrška pred odločitvijo prekrškovnega organa seznanjen s pravnimi in dejanskimi vidiki nanj naslovljenega očitka, ter dokazi, ki bodo postali podlaga za odločitev prekrškovnega organa. Šele ob takšni (popolni) seznanitvi storilca prekrška z nanj naslovljenim očitkom, je mogoče od njega zahtevati, da že pred odločitvijo prekrškovnega organa navede vsa dejstva in dokaze v svojo korist, pod grožnjo, da jih kasneje v postopku ne bo mogel več uveljavljati.
Zaključek sodišča, da izvedba predlaganega razbremenilnega dokaza in zaslišanje obdolženca ni nujno potrebna, je v primeru, ko je bil prekršek ugotovljen z neposredno zaznavo policistov, storilec pa je v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo izpodbijal ugotovitve prekrškovnega organa in svoje navedbe podkrepil s predlogom za zaslišanje očividke, v nasprotju s pravnimi jamstvi iz 22. in 29. člena Ustave ter 6. členom EKČP.
ZP-1 člen 56, 56/3, 156, 156-1.. ZVPNPP člen 15, 15/1-4.. URS člen 28, 28/1.
kršitev materialnih določb zakona - načelo zakonitosti - opis prekrška - konkretizacija zakonskih znakov
Iz izreka odločbe o prekršku je razvidno le, da zneski, ki jih je pravna oseba zaračunala potrošnikom, glede na svojo višino bistveno presegajo znesek zakonsko predpisanih zamudnih obresti in na nek način predstavljajo pogodbeno kazen. V izreku odločbe pa niso navedene okoliščine, ki jih je sicer mogoče razbrati iz obrazložitve odločbe o prekršku (da potrošniki niso mogli vplivati na določila pogodbe in cenik storitev, da so bili v slabem materialnem položaju, da so nujno potrebovali finančna sredstva, da so bili zgolj zaradi finančne stiske v podrejenem položaju in zato pripravljeni podpisati pogodbo s takšnimi določili, da so bila ta pogodbena določila v pogodbi natisnjena v nesorazmerno majhnem tisku, da so bile premije nekaterim potrošnikom zaračunane tudi zaporedoma 15 mesecev in podobno), in ki bi, če bi bile navedene v opisu očitanih prekrškov, pomenile ustrezno konkretizacijo dejanskega stanu prekrška po četrti alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4.. ZDR-1 člen 218.. ZDR-1A člen 217.a, 217.a/1-15, 218/4.. PZ-F člen 78.. URS člen 28, 28/1, 28/2.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega predpisa - dekriminacija dejanja - dejanje ni prekršek
Ko sodišče ali prekrškovni organ odločata o tem, kateri predpis uporabiti, morata v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, kateri predpis je veljal v času storitve prekrška in ali je bil ta zakon pozneje morebiti spremenjen. Pri tem je treba upoštevati tudi vse vmesne (interimne) predpise, ki v času izvršitve dejanja še niso veljali, prav tako pa ne veljajo več v času sojenja, če so za storilca milejši.
Sodišče ni upoštevalo, da je bil materialni predpis, ki je v času storitve določal prekršek, to je 218. člen ZDR-1, v vmesnem času razveljavljen, kar bi moralo, saj se skladno z načelom o retroaktivnosti novega milejšega predpisa (drugi odstavek 2. člena ZP-1 in drugi odstavek 28. člena Ustave RS) v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca (naj)milejši.
ZPrCP člen 19. ZP-1 člen 1, 1/2, 1/3, 2, 2/1, 156, 156-4.. ZPrCP člen 19, 19/1, 65, 65/4-15, 65/5.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - sankcija za prekršek - jezikovna razlaga - načelo zakonitosti - meje sankcioniranja prekrškov - odvoz osebnega vozila - znaki, ukazi in odredbe pooblaščenih oseb
Zahteva za varstvo zakonitosti predpostavlja, da prvi odstavek 19. člena ZPrCP taksativno našteva prekrške, za katere je predviden odvoz vozila, kar pa ne drži. Jezikovna razloga omenjene zakonske določbe pokaže, da le-ta našteva različne situacije, ki narekujejo odstranitev nepravilno parkiranega vozila.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - kriva ovadba - pravno odločilna dejstva
Opis kaznivega dejanja še omogoča, kar pravilno poudarja državni tožilec, pravno vrednotenje in sklepanje o obstoju (ali neobstoju) kaznivih dejanj, ki se preganjata po uradni dolžnosti, ki nista bili storjeni, kar je zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe. Abstraktni zakonski tekst „kdor koga naznani, da je storil kaznivo dejanje“, je v opisu dejanja konkretiziran z navedbami, iz katerih je mogoče sklepati na zakonske znake kaznivega dejanja.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - čakanje na delo doma - zdravniški pregled
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali dejstvo, da se delavec, ki je na čakanju na delo in opravlja dopolnilno samostojno dejavnost (s.p.), ne odzove na s strani delodajalca odrejen zdravniški pregled in ga samoiniciativno opravi na drug datum, predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi?
- Ali lahko sodišče druge stopnje spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa ne odloči o predlogu delodajalca za sodno razvezo?
- Ali lahko sodišče druge stopnje ugotovi dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotovilo (konkretno, da je imel delavec soglasje za opravljanje s.p.), ne da bi izvedlo pritožbeno obravnavo oziroma dalo toženi stranki možnost, da se o njem izjavi oziroma ga izpodbija v pritožbenem postopku?
tožba za izpodbijanje zemljiškoknjižnega vpisa - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - skupno premoženje zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - ustaljena sodna praksa
Pravilno je nosilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, ki sklep o neutemeljenosti vseh tožbenih zahtevkov utemeljuje z nespornim dejstvom, da je bila sporna nepremičnina prodana v izvršilnem postopku.
Pri prodaji nepremičnine stvari v izvršilnem postopku gre za originarno, ne pa derivativno pridobitev lastninske pravice. Za nastanek pravice kupca pravice pravnega prednika niso pomembne. Pridobitev temelji na izvedenem sodnem (izvršilnem) postopku, v katerem so imele stranke in udeleženci možnost uveljavljati pravna sredstva.
dopuščena revizija - priposestvovanje služnosti v javno korist - pogoji - izvajalec gospodarske javne službe
Revizija se dopusti glede vprašanja pravno korektne razlage določb ODZ, in sicer paragrafov 1460 do 1464 in paragrafa 1479, vse glede možnosti priposestvovanja služnosti v javno korist in glede pogojev za priposestvovanje.
reivindikacijska tožba - izročitev in izpraznitev nepremičnine - kurilnica - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - dogovor o souporabi - pravna narava dela stavbe v etažni lastnini - skupni deli stavbe - posebni skupni deli v etažni lastnini - ustanovitev posebnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini - dopuščena revizija
V primerih dejanske etažne lastnine je za urejanje razmerij med solastniki, kot tudi med njimi in tretjimi osebami, ključno dejansko (in ne zemljiškoknjižno) stanje. Posameznega solastnika se šteje za lastnika določenega posameznega dela, čeprav je v zemljiški knjigi vpisan le njegov (v naravi nedoločen) solastniški delež na parceli. Čeprav ne stavba ne njeni posamezni deli v zemljiško knjigo niso vpisani, se torej šteje, da ti obstajajo (in so lahko predmet pravnega prometa).
Jasen in realiziran (na v zven razviden) pisen dogovor o ustanovitvi skupnega dela v takšnem primeru, v razmerju med "etažnimi lastniki", ki ga sklenejo, lahko zadošča za "dejansko" ustanovitev (posebnega) skupnega dela stavbe.
pravna narava pogodbenega določila posamezni skupni del - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkljivosti sodbe - nejasnost razlogov - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - postopek vzpostavitve etažne lastnine - odtujitev stvari o kateri teče pravda - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - vodilni delavec - predčasna razrešitev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali lahko delodajalec sprejme odločitev o (predčasni) razrešitvi vodilnega delavca, tudi če razrešitev ni izrecno predvidena s pogodbo o zaposlitvi oziroma internimi predpisi delodajalca, zlasti upoštevaje dejstvo, da tudi imenovanje delavca na funkcijo ni posebej urejeno in, ali je v primeru podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti vodilnemu delavcu, ker zaradi razrešitve s funkcije ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela, vodilnemu delavcu treba omogočiti zagovor.
predlog za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje - sklep o potrditvi sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - sklep s katerim se postopek konča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo v številnih odločbah je postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč le o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, konkretno o tem, ali je bilo določeno procesno dejanje zamujeno iz opravičljivega razloga. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se tožnici v konkretnih okoliščinah te zadeve ni naložilo nesorazmernega bremena pri odločitvi, kako naj uveljavlja svoj tožbeni zahtevek zoper subsidiarno odgovorno pravno osebo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - mati stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - polnoletnost - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Upnica je sicer postala polnoletna in njena mati več ni njena zakonita zastopnica, a dejstvo, da je zaposlena na izvršilnem oddelku, pred katerim je v teku konkretna izvršilna zadeva, ustreza tehtnim razlogom za prenos pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00016458
SPZ člen 10. ZD člen 132.
izpraznitev in izročitev stanovanja - lastninska pravica - osebna služnost stanovanja - sklep o dedovanju - sodna poravnava - volilo - vpis v zemljiško knjigo - pravica v pričakovanju - dobra vera - dopuščena revizija
Kadar trčita na eni strani pravica tistega, ki ni vpisan v zemljiško knjigo, in na drugi strani pravna varnost - pravica dobroverne osebe, ki jo je pridobila v zaupanju v zemljiško knjigo, je treba dati prednost slednji. Nasprotno pa nepoštenega pridobitelja pravo ne sme varovati.