CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00015715
URS člen 26, 26/1.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - stečajni postopek - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nezadostna trditvena podlaga
Tožnik bi moral pojasniti, katere konkretne odločitve stečajnega senata so mu povzročile škodo, da je te kršitve uveljavljal v postopku s pravnimi sredstvi in da posameznemu pravnemu sredstvu ni bilo ugodeno zaradi očitne in grobe kršitve prava in sodniških dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00016773
ZPP člen 77, 77/2, 98, 98/6. OZ člen 569. ZFPPIPP člen 386.
dovoljenost revizije - osebni stečaj - pooblastilo - novo pooblastilo za vložitev revizije - stečajni upravitelj - naknadna odobritev pravdnih dejanj - posojilna pogodba - vrnitev posojila - zavrnitev revizije
Le stečajni upravitelj lahko odvetniku podeli pooblastilo za zastopanje in tega ne more narediti stranka sama. Stečajni upravitelj pa lahko naknadno opravljena pravdna dejanja odobri.
Če tožena družba ni podala pristanka na to, da se toženkine zapadle terjatve po leasing pogodbi za stanovanjsko nepremičnino poravnajo iz razlike pri plačilu najemnine, ko oziroma če bo ta plačana, s tem pa pride tudi do "odkupa" stanovanjske nepremičnine, tožnica nima pravice zahtevati izstavitve zemljiško knjižnega dovolila.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je od dosojenih plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja treba odšteti prejeto denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in ali je v zvezi s tem vprašanjem sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopa iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
nepravdni postopek - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje - razveljavitev sklepa - pravica do pritožbe - odprava pomanjkljivosti na drugi stopnji
Pritožnik bi moral upoštevajoč obseg ugotovljenih pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe in nedopustno poseglo v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Teh razlogov pa pritožba sploh nima. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da bi upoštevajoč okoliščine obravnavanega primera sodišče druge stopnje, če bi samo odpravilo kršitve, prekomerno poseglo v predlagateljičino pravico do pritožbe.
dokaz z izvedencem - plačilo predujma - zamuda roka - prošnja za podaljšanje roka - opustitev izvedbe dokaza
Dejstvo, ali je sodišče do prepoznega plačila predujma s procesnim dejanjem (dokaznim sklepom) že odločilo o posledici zamude roka, ni pomembno. Bistveno je, da je bila tožniku z dvakratnim podaljšanjem roka za plačilo predujma dana možnost pravočasnega plačila, možnosti prošnje za ponovno podaljšanje roka pa zaradi lastne neskrbnosti ni izkoristil.
lastninska tožba (rei vindicatio) - pravica do posesti - zakup kmetijskih zemljišč - pogoji za vračanje v posest trajnih nasadov - privatizacija - načelo iura novit curia - pritožbene novote - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Stališče pritožbenega sodišča, da gre pri pritožbenem očitku o izostali presoji ugovora tožencev v luči pravila iz 18. člena ZSKZ za nedovoljeno pritožbeno novoto, je napačno.
Na pravilno uporabo materialnega prava morata sodišče prve in sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, s čimer se v pravdi odraža rek Iura novit curia. Še več: dolžnost uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti sodišče nadalje zavezuje tudi pri zbiranju procesnega gradiva, kjer je razpravno načelo korigirano z metodo materialnega pravdnega vodstva (285. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Metoda materialnega pravdnega vodstva je namenjena temu, da strankam omogoči iz kompleksnega življenjskega primera izluščiti (in navesti) tista dejstva, ki so z vidika normativnega kompleksa relevantna. Če je tako, potem je sodišče še toliko bolj zavezano upoštevati že ponujena (ali celo ugotovljena) dejstva, ki so pravno relevantna, četudi stranka ob tem, ko jih je navedla, ni zatrjevala tudi njihovega pravnega pomena oziroma jih ni navezovala na določeno materialnopravno pravilo (v konkretnem primeru na pravilo iz 18. člena ZSKZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO
VS00017802
ZDen člen 73. ZPP člen 286.
dopuščena revizija - nepravdni postopek - določitev odškodnine - upravičenec do denarne odškodnine - denacionalizirana nepremičnina, vrnjena v last in posest - vrnitev nepremičnine v postopku denacionalizacije - odplačna pridobitev nepremičnine - pravni naslednik - univerzalno pravno nasledstvo - nova družba - prenos premoženja - statusna sprememba - prenos poslovanja družbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- o materialnopravni pravilnosti odločitve, da predlagateljica ni pravna naslednica Narodne banke FLRJ in
- pravilnosti stališča glede uporabe procesnih določb o prekluziji v predlagalnih nepravdnih postopkih za določitev odškodnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - zapuščinski postopek - dedič kot uslužbenec pristojnega sodišča
Dejstvo, da je eden od dedičev zaposlen na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, samo po sebi ne zadošča za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost države za delo policista - zasledovalna vožnja - prometna nesreča - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - soodgovornost - mesečna renta - višina rente - dejanska zaposlitvena možnost
Glede na stanje na trgu delovne sile, ko zaposlitve ne dobijo zdravi ljudje, in upoštevaje tožnikove omejitve, je pravilen zaključek, da tožnik ne glede na preostalo delovno zmožnost zaposlitve ne dobi, zaradi česar mu pripada pravica do popolne rente.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predloga
Predsednik sodišča, s katerim je tožeča stranka pred leti imela spor in je obenem tudi znanec toženca, v obravnavani zadevi ni razpravljajoči sodnik. Predvidevanje tožeče stranke, da zaradi poznanstva med predsednikom sodišča in razpravljajočo sodnico ne bo deležna poštenega postopka, je povsem nekonkretizirano in že zato neutemeljeno. Predsednik sodišča namreč ne more vplivati na odločanje v posameznih zadevah. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon (3. člen Zakona o sodiščih), pri uresničevanju svojih pravic pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. člen Zakona o sodniški službi).
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - pojem nevarne stvari - padec na poledenelih stopnicah - dotrajane stopnice
Revizija je dopusti glede vprašanja ali poledenele, zasnežene in dotrajane (ponekod odkrušene) stopnice, v okoliščinah obravnavanega primera, predstavljajo nevarno stvar.
Neizpolnjevanje izobrazbenega pogoja ni ovira za priznanje delovnega razmerja tako pred kot tudi po nezakonitem prenehanju tega razmerja. Tožnik se utemeljeno sklicuje na 14. člena ZSPJS, ki določa, da javnemu uslužbencu pripada plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem delavec opravlja delo, če ima nižjo izobrazbo od zahtevane, saj iz te določbe jasno izhaja, da je posledica neizpolnjevanja izobrazbenega pogoja za zasedbo določenega delovnega mesta nižja plača ne pa neveljavnost pogodbe o zaposlitvi, v kolikor poseben zakon izrecno ne določa kaj drugega. V nasprotnem primeru bi tožnika, ki nezakonito ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi obravnavali drugače kot delavca, ki prav tako ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja, ima pa sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Za tako razlikovanje med delavci s faktičnim delovnim razmerjem in delavci s formalno sklenjenim delovnim razmerjem ni nobenega utemeljenega in upravičenega razloga.
ZKme-1 člen 54, 56, 56/2. ZJN-2 člen 37, 37/9. Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev člen 2, 23.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - javni razpis - razvoj podeželja - nepovratna sredstva - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - ponovljeni postopek - navedba blagovne znamke v javnem naročilu - sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage - načelo enakopravnosti - dodatna dela
Na prilogo tožbe se tožnik izjemoma lahko sklicuje takrat, ko priloga ne pomeni dokaza in ko ne gre za primer, ko se s tem sodišču naloži breme, da samo iz obsežnih prilog tožbe poišče pravno relevantne navedbe tožnika.
Dokazni predlogi morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka jasno navesti, katero dejstvo želi dokazovati z določenim dokazom.
Sklicevanje na posamezno blagovno znamko predstavlja izjemo, če drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, pri čemer je v vsakem konkretnem primeru treba tehtati, ali je mogoče oblikovati tehnično specifikacijo ali ne.
O stranski intervenciji odloča sodišče s sklepom procesnega vodstva (2. točka prvega odstavka 270. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
V upravnem sporu v skladu z 82. členom ZUS-1 pritožba zoper tak sklep Upravnega sodišča ni dovoljena, prav tako pa skladno z že obstoječo sodno prakso Vrhovnega sodišča nestrinjanje s sklepi procesnega vodstva tudi ne more biti revizijski razlog.