CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3004788
ZPP člen 86, 374, 377. ZDSS-1 člen 35, 65.
revizija - zavrženje revizije - pooblaščenec - kolektivni delovni spor - regres za letni dopust
Za postopek v kolektivnih delovnih sporih ni določena izjema, da lahko udeležence v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi zastopa diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki je pri udeležencu zaposlen za zastopanje udeleženca oziroma njegovih članov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vzgojiteljica - pogodba o zaposlitvi za določen čas – poskusno delo – negativna ocena
Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi: torej preizkus, ali je delavec, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo in ustreza pričakovanju delodajalca, omogoča pa tudi delavcu, da oceni, ali mu delo ustreza.
Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 66, 69.
zdravnik – dežurstvo – obvezna prisotnost – delo ob nedeljah, praznikih in ponoči – dodatek – osnova za odmero
Osnovo za odmero dodatka za ure obvezne prisotnosti v okviru dežurstva, ki so bile opravljene ponoči, v nedeljo ali na praznik, predstavlja 90 % urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
ZJU člen 53, 154, 164 - 168, 193. ZIN člen 12, 13. ZDR člen 75.
prenehanje delovnega razmerja – strokovni izpit za inšpektorja
Določba prvega odstavka 193. člena ZJU se nanaša le na državni izpit iz javne uprave in na strokovni upravni izpit (kot na strokovna izpita za imenovanje v naziv), ki ju ureja ZJU v členih 164. do 168. Ta določba in s tem ugodnost, ki za nekatere uradnike izhaja iz nje, pa se ne nanaša na strokovne izpite v skladu s posebnimi predpisi, torej tudi ne na strokovni izpit za inšpektorja, ki je kot pogoj za imenovanje določen v 12. členu ZIN.
Če inšpektor ne opravi strokovnega izpita, je kot posledica v 13. členu ZIN (ki se uporablja v povezavi s 3. točko prvega odstavka 154. člena ZJU) določeno prenehanje delovnega razmerja.
izplačilo razlike v plači – višji upravni delavec – inšpektor – prevedba nazivov po predhodnih določbah ZJU – razporeditev na delovno mesto – določitev plačnega količnika – zadržanje napredovanj
ZJU pri prevedbi naziva varuje plačo v absolutnem znesku in ne posameznih napredovanj.
ZJU člen 194, 195, 196. ZObr člen 5. ZObr-D člen 30. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a. Uredba o notranji organizaciji, sistematizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih člen 58.
vojaška oseba - višji upravni delavec - prevedba v naziv - ohranitev napredovanj - plača
V skladu z prvim odstavkom 196. člena ZJU se glede pravic in obveznosti, ki jih določajo predpisi za višje upravne delavce, za višje upravne delavce štejejo uradniki v nazivih od prve do šeste stopnje. Naziv "major" sodi v drugi karierni razred oziroma predstavlja naziv pete stopnje. Glede na 31.a člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi pravilo o ohranitvi plačilnih razredov, doseženih na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce – torej tudi ne za tožnika, kot je pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3004693
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razvrstitev v plačilni razred – odškodninska odgovornost delodajalca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – neizvedba dokaza
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Okoliščine, o katerih naj bi izpovedale predlagane priče, ne predstavljajo odločilnih dejstev v tem sporu, sicer pa je bila tožnica s tem dokaznim predlogom tudi prekludirana.
javni uslužbenci - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - odpravnina
Po ZJU ni pravne podlage za plačilo odpravnine v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz razloga nesposobnosti, kot ta razlog definira ZJU v 159. členu.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3004750
ZDR člen 83, 86, 111, 177. ZDSS-1 člen 34. ZPP člen 286.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – učitelj športne vzgoje – poseg v osebno integriteto učenk – kraj zagovora – rok za odpoved - ponavljajoče se kršitve delovnih obveznosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – preiskovalno načelo – izvedba dokaza po uradni dolžnosti – prekluzija dokaza
Ker zakon ne določa posebnih zahtev v zvezi s krajem in načinom vodenja zagovora, tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko je zagovor opravila v prostorih odvetnika, o čemer je tožnika tudi primerno obvestila. Zaradi tega tožniku (ki ga je spremljal celo njegov odvetnik) ni bila kršena pravica do zagovora.
V primeru ponavljajočih se kršitev pogodbenih obveznosti teče rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ves čas, dokler te kršitve trajajo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja - neupravičena uporaba službenega vozila - policist - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Glede na tožnikov status in značaj dela policista, ki zahteva visoko stopnjo zaupanja in varovanja ugleda, je tožena stranka glede na vse okoliščine tožnikove kršitve utemeljeno ugotovila, da tožnikovega delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZJU člen 191, 191/4, 191/5, 194.
prevedba funkcionarja – prenehanje organa – prevzem organa - dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje - strinjanje z uporabljenim materialnim pravom – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Ker iz revidentovih revizijskih ugovorov in navedb izhaja, da revident ne nasprotuje uporabi ZJU v obravnavani zadevi, temveč nasprotuje (pravni) ureditvi, kot jo določa zakon v določbah, ki so bile uporabljene, vprašanje, kateri predpis je potrebno uporabiti pri prevedbi zaposlenega funkcionarja oziroma, ali je pri prevedbi pravilna uporaba ZJU, ne more biti pomembno pravno vprašanje.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – učitelj - neizpolnjevanje pogojev – strokovni izpit
Določba šestega odstavka 109. člena ZOFVI, da se s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, lahko delovno razmerje sklene največ za eno leto, ni v nasprotju z določbami ZDR. Glede urejanja posameznih delovnopravnih vprašanj v šolah sta ZDR in ZOFVI v razmerju splošnega zakona proti posebnemu zakonu (lex specialis), glede dodatnega urejanja pogojev za sklepanje pogodb o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja za določen čas v ZOFVI pa vsebuje ZDR tudi posebno pooblastilo.
Ker se za učitelja v srednji šoli poleg ustrezne izobrazbe zahteva tudi opravljen strokovni izpit, se lahko z delavcem, ki tega pogoja ne izpolnjuje, delovno razmerje za to delovno mesto zakonito sklene le za določen čas največ enega leta.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – policist – opustitev prijave kaznivega dejanja - rok za odpoved
Tožena stranka tožniku ni očitala samo storitve kaznivega dejanja goljufije, temveč tudi kršitev obveznosti dolžnega ravnanja v primeru seznanitve s storitvijo kaznivega dejanja. Zato ugotovitev sodišča, da odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni dokazan, ne preprečuje sodišču, da presoja tudi utemeljenost odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZJU člen 83, 83/5, 197, 197/1. ZUstS člen 44, 48. ZS člen 3, 3/2.
prenehanje delovnega razmerja – direktor občinske uprave – razrešitev - nekrivdni razlog – uporaba določbe zakona, ki je v neskladju z Ustavo – pravni učinek in uporaba ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča – pravna praznina
Sodišče prve stopnje je odločalo že po izteku roka šestih mesecev za odpravo ugotovljene neskladnosti zakona z Ustavo, ki ga je Ustavno sodišče zakonodajalcu določilo z odločbo U-I-343/04 z dne 9. 2. 2006, vendar le-ta svoje dolžnosti ni izpolnil. Na podlagi navedene ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča sicer res niso nastopile posledice, ki jih ZUstS določa za razveljavitev zakonske določbe po 43. in 44. členu ZUstS, je pa zaradi zakonodajalčeve neaktivnosti nastopila neustavna zakonska praznina. Le-to je sodišče prve stopnje pravilno poskušalo zapolniti z upoštevanjem razlogov, zaradi katerih je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost določbe petega odstavka 83. člena ZJU.
ZDR člen 143. ZTPDR člen 49. ZVis člen 63. Sklep o normativih in standardih za opravljanje izobraževalne dejavnosti v višjem in visokem šolstvu člen 1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 44.
visokošolski učitelj - neposredna pedagoška obveznost – nadurno delo – plačilo razlike v plači
Nadure se priznavajo glede na prekoračitev rednega delovnega časa (40 ur tedensko) in ne na podlagi prekoračitve pedagoške obveznosti v okviru siceršnje tedenske delovne obveznosti, razen kolikor pooblaščeno vodstvo tožene stranke hkrati ne ugotovi, da pomenijo dodatne pedagoške obveznosti tudi delo preko polnega delovnega časa (40 ur tedensko) oziroma kolikor tako delo ni izrecno odrejeno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zmanjšanje obsega vpisa dijakov – seznanitev z razlogom za odpoved – dejanska ugotovitev – računanje časa glede teka roka za odpoved
Ker ZDR nima posebnih določb o računanju časa glede teka roka za odpoved, je treba upoštevati 62. člen OZ, ki v prvem odstavku določa, da rok, določen v dnevih, začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005021
ZOFVI člen 119, 120, 121, 122, 123, 124. ZPDJVZ člen 12. ZDR člen 142. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 44. ZPP člen 367a, 367a/1.
učitelj - plačilo razlike v plači - dopuščena revizija - učna obveznost - polni delovni čas
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnega vrednotenja učnih ur, ki jih učiteljica oz. predavateljica opravi v obsegu nad predpisano tedensko učno obveznostjo, vendar še vedno v okviru z zakonom določene zgornje meje tedenske učne obveznosti v okviru polnega delovnega časa.
policist – uporaba orožja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – kršitev z znaki kaznivega dejanja – povzročitev splošne nevarnosti - mnenje sindikata – rok za odpoved – dejanska ugotovitev
Če sindikat v skladu s tretjim odstavkom 84. člena ZDR v 8 dnevnem roku (četudi bi se ta iztekel po tem, ko bi bila delavcu pogodba že odpovedana) poda pisno obrazloženo mnenje, v katerem nasprotuje odpovedi, je to mnenje za delodajalca zavezujoče v tem smislu, da prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne more učinkovati do poteka roka za arbitražno oziroma sodno varstvo, seveda ob predpostavki, da je delavec pri delodajalcu zahteval zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Tožnikovo streljanje brez razloga na kraju, kjer so se nahajali tudi drugi policisti, je nedvomno predstavljalo neposredno nevarnost za njihovo življenje, t. j. nevarnost, ki bi se lahko vsak čas sprevrgla v poškodovanje zavarovane dobrine. Sodišče druge stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je tožnik z uporabo pištole ogrozil življenje ljudi, s tem pa tudi izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja iz prvega odstavka 317. člena KZ.
javni zavod – pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog – ZUJIK – transformacija
Določilo 2. odstavka 46. člena ZUJIK ne zahteva, da mora javni zavod v sistemizaciji določiti, glede katerih delovnih mest je na sploh dopustno sklepati pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V sistemizaciji mora izrecno opredeliti le tista delovna mesta, glede katerih sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (in posledično priznanje bonitet iz 48. in 49. člena ZUJIK) narekujejo okoliščine iz drugega odstavka 46. člena tega zakona, t. j. posebna narava dela na področju umetniške ali druge kulturne dejavnosti.
ZUJIK ne izključuje (niti ni mogoče tako razlagati drugega odstavka 46. člena ZUJIK) sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas v primerih, ko obstaja kateri od taksativno naštetih razlogov iz 52. člena ZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3004490
ZJU člen 24, 63, 74, 76, 84, 189. ZUS člen 2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - razveljavitev odločbe o imenovanju v naziv - upravni spor
Ker je bil tožnik imenovan v naziv z odločbo, ki je v smislu določb ZJU akt upravnega odločanja, ima enak značaj tudi akt tožene stranke, s katerim je bila navedena odločba razveljavljena in ki je predmet tega spora.