- ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali za drug prejemek iz delovnega razmerja,
- ali se od prejemka zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plača dohodnina in prispevki od plače, ki bi jo tožnik prejel za delo v Sloveniji po Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ali od celotnega prejemka?
ZUS-1 člen 36, 36/3, 36/4.. ZSPJS člen 3, 3a, 43b. ZJU člen 179.
sistem plač v javnem sektorju - dodatek za čas stalne pripravljenosti - inšpekcijski nadzor - procesne predpostavke za tožbo - izpodbojna tožba - tožba zaradi varstva človekovih pravic
Z izpodbijano odločitvijo ministra o ugovoru zoper ukrepe inšpektorja ni bilo v ničemer poseženo v pravice pritožnice kot institucije - proračunske uporabnice, niti ji niso bile naložene nobene obveznosti, niti ni bilo poseženo v njen pravni položaj, kar so bistvene procesne predpostavke za dovoljenost upravnega spora, ob seveda izkazanem pravnem interesu za vložitev tožbe.
dopuščena revizija - vojak - premestitev - dejansko opravljanje drugega dela - napredovanje - prenos napredovanj ob premestitvi
V obravnavani zadevi niti ne gre za tipični primer premestitve iz prvega odstavka 20. člena ZSPJS, temveč je primernejši izraz „uskladitev“ pravnega stanja. Formalno je sicer resda šlo za premestitev iz plačne skupine J (plačne podskupine J3) v plačno skupino C (plačno podskupino C4), vendar to ni bistveno. Bistveno je dejstvo, da je revident že pred formalno premestitvijo opravljal ravno ta dela, ki naj bi jih začel opravljati šele po premestitvi. Glede na takšno ugotovitev je revident toliko bolj ob premestitvi (ki to niti ni) upravičen do ohranitve števila napredovanj, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, ki ga je le formalno zasedal.
dopuščena revizija - vojak - premestitev - dejansko opravljanje drugega dela - napredovanje - prenos napredovanj ob premestitvi
Sodišče je ocenilo, da je bistveno, da je tožnik že pred formalno premestitvijo opravljal ista dela, kot jih je začel opravljati šele po premestitvi, zaradi česar je bil upravičen do ohranitve števila napredovanj, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, ki ga je le formalno zasedal, ves čas pa je opravljal isto delo, kot ga je opravljal po formalni premestitvi.
ZODPol člen 72. ZKolP člen 2, 9, 9/2. Kolektivna pogodba za policiste člen 16, 16/9, 16/10, 16/11. Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za policiste. Stavkovni sporazum 2013 točka 15. ZDR člen 143, 148. ZJU člen 16, 16/3.
kolektivni delovni spor - policisti - plačilo nadur - prenos viškov in manjkov ur - kršitev kolektivne pogodbe
Sodišči sta pravilno podaljšanje referenčnega obdobja za dva meseca in kompenzacijo presežka s plačilom 30%-nega dodatka (namesto celotnega plačila v višini 130% urne postavke brez kompenzacije) vezali na dogovor med uslužbencem (policistom) in delodajalcem (nadrejenim). Če sta pri tem uporabili pojem „soglasje“, jima zmotne uporabe materialnega prava ni mogoče očitati, saj do dogovora ne more priti, če med strankama dogovora ni soglasja.
Zavzemanje nasprotne udeleženke za to, da je možno v naslednja referenčna obdobja prenašati manjke nad dovoljenim obsegom in policistom odrejati višjo delovno obveznost v naslednjem referenčnem obdobju na račun preteklih manjkov, nima podlage v predpisih. V njeni pristojnosti je organizacija dela, vključno z razporedi dela, pri katerih mora upoštevati poln delovni čas, ki je določen v zakonu in ne sme biti daljši od 40 ur na teden (z nekaterimi izjemami, ki pa morajo biti določene v zakonu ali kolektivni pogodbi). Ker nasprotna udeleženka zaradi narave dela delovni čas začasno prerazporeja ali ga razporeja neenakomerno, mora, kot je bilo opisano, poskrbeti za izravnavo na poln delovni čas znotraj referenčnega obdobja. Če z organizacijo delovnega časa v referenčnem obdobju tega ne uspe doseči, mora posledice nositi sama in jih z dodatnimi obremenitvami (razen za izjemnih 12 oziroma 24 ur) v naslednjem referenčnem obdobju ne more prelagati na delavce.
javni natečaj - obvestilo o neuspelem javnem natečaju za prosto uradniško mesto - ni posamični akt
Neuspel javni natečaj in z njim povezano obvestilo nimata nobenega vpliva na pravni položaj prijavljenih kandidatov. Dejstvo, da ni bil izbran nihče, jih postavlja v medsebojno enak položaj, torej drugače kot v primeru, ko se izbirna faza javnega natečaja konča z opravljeno izbiro in ima neizbrani kandidat pravico do pritožbe na pristojno komisijo za pritožbe iz razlogov po prvem odstavku 65. člena ZJU.
Ker ZJU ne določa, da bi moralo biti obvestilo iz prvega odstavka 62. člena obrazloženo, niti taka zahteva ne izhaja iz narave sprejete odločitve, za katero bi se lahko uporabila določba 22. člena Ustave, je nasprotno stališče sodišča prve stopnje napačno.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS3007092
ZUKN člen 18, 18/1, 20. ZPP člen 181. ZDR člen 77.
razrešitev s funkcije - prenehanje delovnega razmerja - odpravnina
Tudi obstoj delovnega razmerja je bil vezan na obstoj mandata glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas, čas trajanja mandata. Torej je sprejem sklepa o razrešitvi hkrati pomenil tudi prenehanje delovnega razmerja, ker je s predčasno razrešitvijo prenehal tudi razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Ker za prenehanje delovnega razmerja zadošča sprejem sklepa o razrešitvi glede na izrecno določbo v aneksu, je utemeljeno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je bilo prenehanje delovnega razmerja tožnika vezano na samo dejstvo razrešitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3007038
ZPP člen 367a, 367b. ZSPJS člen 17a. ZSSloV člen 38.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopustitev revizije - službena ocena - slovenska vojska - uveljavljanje varstva pravic po službeni poti - akt vodenja in poveljevanja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali za pripadnike Slovenske vojske pri pritožbah zoper službeno oceno velja splošni 8- dnevni pritožbeni rok po ZJU oziroma rok iz 17a. člena ZSPJS ali poseben 5-dnevni rok iz 38. člena ZSSloV, ki velja za ugovore zoper akte vodenja in poveljevanja,
- ali se v primeru, če se pritožbeni rok izteče na dela prost dan, rok dejansko izteče na ta dan ali šele s pretekom naslednjega delovnega dne.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3007016
ZPP člen 111, 111/4. OZ člen 62, 62/2. ZS člen 6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - upokojitev - rok za vložitev tožbe - materialni rok - podaljšanje roka, kadar je zadnji dan roka dela prost dan
V teoriji je sprejeto stališče, da se tudi za materialne roke uporablja določba 111. člena ZPP o štetju rokov, razen četrtega odstavka tega člena, ki vsebuje pravilo o podaljšanju roka, kadar se zadnji dan roka izteče na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon.
ZDR-1 in ZJU glede računanja rokov za uveljavljanje sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi nimata posebnih določb, zato je glede tega treba uporabiti splošna pravila civilnega prava, konkretno določbo 62. člena OZ. Tretji odstavek 62. člena OZ določa, da se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik, če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela. Tožbo v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je potrebno vložiti na sodišče, zato je glede vprašanja kdaj se po zakonu ne dela merodajna zakonodaja, ki ureja poslovanje sodišč.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - natečajni postopek - neizbira kandidata na javnem natečaju - zakonitost akta o neizbiri kandidata - merila in razlogi za odločitev v natečajnem postopku - neenaka obravnava v enakih položajih
Odločitev ni odvisna od rešitve postavljenega pravnega vprašanja, zato to vprašanje ne predstavlja pomembnega pravnega vprašanja.
Različne presoje ustreznosti obrazložitve izpodbijanega akta zgolj z navajanjem, da je šlo za „identičen postopek“ ni mogoče izkazati.
prenehanje delovnega razmerja - vojaki - izpolnitev pogojev za upokojitev - poklicna pokojnina
Revizija je utemeljena v delu, kjer tožnik sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je namreč samo na podlagi dopisa KAD d.d. (priloga spisa B9), ugotovilo, da je tožnik že dne 13. 5. 2012 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine, česar sodišče prve stopnje v okviru dokaznega postopka niti ni ugotavljalo niti ugotovilo. Pri tem ni obrazložilo, zakaj šteje, da je informacija KAD d.d., o tožnikovi izpolnitvi pogojev za poklicno upokojitev na dan 13. 5. 2012, pravilna, čeprav je tožnik podatkom KAD d.d. ves čas postopka nasprotoval. V zvezi s tem tudi ni ugotovilo nobenega od odločilnih dejstev, kot so starost in pokojninska doba na dan 13. 5. 2012, skupaj z morebitnim povečanjem, v katerem obdobju in za kakšno stopnjo, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti.
prenehanje delovnega razmerja - izpolnitev pogojev za upokojitev - vojaki - poklicna pokojnina
Sodišče je pri svoji odločitvi pravilno uporabilo enajsti odstavek 92. člena ZObr v povezavi z 204. in 413. členom ZPIZ-2. V skladu z enajstim odstavkom 92. člena ZObr vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih ne glede na čas, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je izrecno določeno, da se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Na določbo enajstega odstavka 92. člena ZObr se v prehodnih in končnih določbah sklicuje ZPIZ-2. Tako v desetem odstavku 413. člena določa, da se do uskladitve ZObr in ZSSloV glede izpolnjevanja pogojev po enajstem odstavku 92. člena ZObr uporabljajo določbe 204. člena ZPIZ-2. V 204. členu ZPIZ-2 pa so določeni pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS3006986
ZSPJS člen 3, 3a. ZJU člen 75. OZ. člen 86.
plače javnih uslužbencev - vrnitev preveč izplačane plače - nezakonitost določbe pogodbe o zaposlitvi
Veljavni ZSPJS v 3a. členu ne določa, da bi moral javni uslužbenec vrniti vse, kar je iz naslova v pogodbi o zaposlitvi previsoko določene plače že prejel. Delodajalcu nalaga le, da se poskuša z javnim uslužbencem dogovoriti o vrnitvi preveč izplačane plače zgolj za obdobje zadnjih 10 mesecev oziroma največ do višine dveh njegovih plač; če pa javni uslužbenec v času tega dogovora prejema zgolj minimalno plačo, se mu vračilo preveč izplačane plače odpusti. Hkrati je v enajstem odstavku 3a. člena določena odškodninska odgovornost zastopnika delodajalca v javnem sektorju, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi z določitvijo višine plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS oziroma, ki je bil odgovoren za tako izplačilo plače. Že te določbe kažejo, da pri kršitvi določb tretjega odstavka 3. člena ZSPJS zaradi določitve previsoke plače v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca ne gre za ničnost take določbe v smislu 86. in 87. člena OZ. Nedvomno pa gre za nezakonitost, ki ima ob njeni ugotovitvi za posledico, da se javnemu uslužbencu za naprej v pogodbi o zaposlitvi določi ustrezno nižja plača v skladu z določbami ZSPJS in podzakonskimi akti ter kolektivno pogodbo oziroma, da se mu za naprej dejansko izplačuje plača neposredno na podlagi teh aktov. V tem primeru tudi ne nastopijo posledice odprave za nazaj, to je glede vrnitve preveč izplačane plače, katere izplačilo je imelo podlago v sicer nezakoniti določbi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče ugotavlja, da je bila za zakonitost in skladnost toženkinih pogodb o zaposlitvi v smislu določb 3. člena ZSPJS prvenstveno odgovorna tožeča stranka. Tudi ni bilo ugotovljeno, da bi toženka kakor koli protipravno prispevala k določitvi previsokih plačnih razredov, ki so pomenili pravno podlago za obračun in izplačilo spornih plač. To pomeni, da je na tožeči stranki odgovornost, da je bila v spornem obdobju toženki v pogodbah o zaposlitvi priznana in potem v skladu s tem izplačevana plača po višjih plačnih razredih od plačnih razredov, do katerih bi bila sicer glede na delovno mesto in določbe zakona ter podzakonskih predpisov upravičena.
ZJU člen 5, 16, 73, 73/1, 147, 151, 152a. ZDR-1 člen 17.
imenovanje v naziv - javni uslužbenec - pogodba o zaposlitvi za določen čas - izstavitev pogodbe o zaposlitvi - plačilo po dejanskem delu
Ob ugotovitvi nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas pride do transformacije te pogodbe, in sicer tako, da sodišče prizna obstoj tiste pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki jo je imel delavec (nazadnje) sklenjeno.
Delavec ima pravico zahtevati izstavitev pogodbe o zaposlitvi, če pisna pogodba ni sklenjena in se opravlja delo brez nje, ne pa tudi v primeru, ko je pisna pogodba sklenjena, dejansko pa delavec opravlja drugo delo. Sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno.
Če je kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi tožnica dejansko opravljala drugo, zahtevnejše delo, ji pravic, ki izhajajo iz tega delovnega mesta samo zato, ker ni bila imenovana v naziv, ki je pogoj za opravljanje dela na tem delovnem mestu, ni mogoče odreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3007072
Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski člen 4. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - posebna denarna nagrada - sklenitev pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - vrnitev nagrade
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženec glede na določbo drugega odstavka 4. člena Uredbe o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski ter glede na njegovo pobudo sklenjeni Sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi dolžan vrniti denarno nagrado?
dopuščena revizija - razlika v plači - visokošolski učitelj - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - javni uslužbenci
63. člen ZVis konkretno določa ure neposredne pedagoške obveznosti (in dodatne pedagoške obveznosti) za posamezne kategorije visokošolskih učiteljev, univerzam pa je prepuščena zgolj določitev oblik pedagoške obveznosti. Zakon je določil pedagoško obveznost z namenom zaščite kvalitete študijskega procesa, ne glede na finančne zmožnosti. Zakonsko določitev števila ur NPO in DPO za posamezne kategorije visokošolskih učiteljev je treba razlagati tako, da predstavlja optimum za zagotovitev kvalitete študija, hkrati pa določa tudi njihovo najvišjo dopustno obremenitev. Vsaka dodatna neposredna pedagoška obremenitev, ki presega postavljene zakonske okvire, namreč gotovo vpliva na zmanjševanje kvalitete pedagoškega in raziskovalnega dela. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne) kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike.
Glede na navedeno, revizijsko sodišče ugotavlja, da je bilo faktoriziranje tožničinih ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje njene NPO in DPO nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - organizacijski razlog - javni uslužbenec - strokovno-tehnično delovno mesto - uradniško delovno mesto - prednostna pravica do zaposlitve
Tožena stranka je s tem, ko je z novim Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest predvidela samo štiri delovna mesta, pri čemer so bila tri delovna mesta uradniška, eno delovno mesto pa strokovno-tehnično (komunalni delavec II), spremenila notranjo organizacijo, saj je s prej veljavnim Pravilnikom bilo sistemizirano le eno uradniško delovno mesto (direktor občinske uprave) in pet strokovno-tehničnih delovnih mest. Takšna sprememba organizacije ni navidezna, saj je tožena stranka dejansko ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica in ga nadomestila z drugačnim delovnim mestom na katerem je predvideno tudi vodenje in odločanje v najzahtevnejših upravnih postopkih na prvi stopnji ter vodenje upravnih postopkov na drugi stopnji, kar na ukinjenem delovnem mestu ni bilo predvideno.
ZSS člen 1, 4a., 33, 74, 74/1, 74/1-7, 74/3. ZJU člen 160. Zakon o funkcionarjih člen 17, 18.
prenehanje sodniške službe - prenehanje delovnega razmerja sodniku - sodni svet - pravice sodnika po prenehanju sodniške funkcije
Obstoj sodniške službe oziroma službenega razmerja sodnika je vezan na sodniško funkcijo. Ko ta preneha, preneha tudi službeno razmerje oziroma sodniška služba.
Glede sodnikovih pravic in obveznosti v zvezi s sodniško službo, ki niso urejene z ZSS se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo delovna razmerja.
Tožnica ni bila v delovnem, pač pa v službenem razmerju in s toženo stranko ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Med zaposlenim in delodajalcem obstaja pogodbeni odnos, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, službeno pa je razmerje, ki nastane na podlagi odločbe pristojnega organa, ki sodnika izvoli v funkcijo in na položaj. Zato sodnik kot funkcionar ni v enakem položaju kot zaposlena oseba, za katero se uporabljajo določbe ZJU o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v tem ni nobenega nedopustnega razlikovanja. Sodnikov položaj je že v izhodišču drugačen od položaja zaposlenega javnega uslužbenca, zato je razlikovanje med prenehanjem službenega razmerja sodnika in prenehanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca utemeljeno.