ZV-1 člen 55, 55/2, 55/2-1, 124, 124/1, 124/2, 124/5. ZV-1A člen 50. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Uredba o vodnih povračilih (2002) člen 5, 5/1, 5/2, 5/3, 6, 9, 9/1.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega dovoljenja - zakonitost podzakonskega akta - uredba
Določbe 5., 6. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo nekih novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v 1. in 5. odstavku 124. člena ZV-1.
Sodišče ne more preizkusiti, katero od meril iz 5. člena Uredbe je bilo uporabljeno v obravnavani zadevi in s tem v zvezi upoštevane značilnosti območja izvajanja vodne pravice.
ZV-1 člen 55, 55/2, 55/2-1, 124, 124/1, 124/2, 124/5. ZV-1A člen 50. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Uredba o vodnih povračilih (2002) člen 5, 5/1, 5/2, 5/3, 6, 8, 9, 9/1.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - zakonitost podzakonskega akta - uredba
Določbe 5., 6. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo nekih novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v 1. in 5. odstavku 124. člena ZV-1.
Sodišče ne more preizkusiti, katero od meril iz 5. člena Uredbe je bilo uporabljeno v obravnavani zadevi in s tem v zvezi upoštevane značilnosti območja izvajanja vodne pravice.
ZV-1 člen 117, 125. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 13.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - priključitev na javni vodovod - lokalna javna služba - dejansko stanje - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje
Vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo oziroma vodno pravico se lahko pridobi le za tista območja, kjer ni zagotovljena oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe (javnim vodovodom). Ob upoštevanju, da so tožniki že v postopku in nato tudi še v pritožbi in tožbi zatrjevali, da oskrba njihovih hiš s pitno vodo iz javnega vodovoda ni možna, je po presoji sodišča ostalo dejansko stanje v zvezi z ugotavljanjem (dejanske) oskrbe s pitno vodo na območju, kjer živijo tožniki, nepopolno in pomanjkljivo ugotovljeno.
ZV-1 člen 127, 127/4, 128. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 239, 239/1.
vodnogospodarsko dovoljenje - delna odločba - odprava odločbe, ki ji je prenehala veljavnost - pravni interes za pritožbo - procesne predpostavke
Prizadeta stranka je imela možnost, da s pritožbo zoper delno odločbo v celoti zavaruje svoj pravni položaj, med drugim tudi z ugovorom, da v tem obsegu dano vodno dovoljenje tožnikoma posega v njene pravice na istem vodnem viru. Povedano pomeni, da si v letu 2006, ko je drugostopenjski organ odločil o njeni pritožbi iz leta 1999 zoper vodnogospodarsko dovoljenje z dne 23. 9. 1999, svojega pravnega položaja na podlagi tako vložene pritožbe ni mogla več izboljšati. Po drugi strani prvostopenjski organ, ki mu je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje, v tem času, tudi če bi ugotovil, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo vodnogospodarskega dovoljenja v letu 1999, ne bi več mogel izdati enake odločbe s trajanjem do 30. 10. 2004, ker je to obdobje že minilo, prav tako pa tudi ne nove odločbe z vnaprejšnjo veljavnostjo, saj je to obdobje že „pokrito“ z delno odločbo s trajanjem do 31. 12. 2020.
ZV-1 člen 86, 86/2, 150, 151. ZGO-1 člen 50, 50/5. ZUP člen 215, 215/5. ZUS-1 člen 28, 28/4.
vodno soglasje - določitev projektnih pogojev - pojem upravne odločbe - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Tožnikova navedba, da odločitve prvostopnega organa ni mogoče šteti za odločbo, ni utemeljena. Informacija o pogojih posega namreč, ne glede na njeno naslovitev, obsega vse bistvene sestavine upravne odločbe (uvod, izrek, obrazložitev, ime organa s številko in datumom odločbe, podpis uradne osebe in pečat organa), razen pravnega pouka. To utemeljuje tudi gramatikalna razlaga 5. odstavka 215. člena ZUP, ki odločbo brez pravnega pouka šteje za odločbo in določa, da se stranka v takem primeru lahko ravna po veljavnih predpisih, lahko pa zahteva v osmih dneh od organa, ki je odločbo izdal, naj jo dopolni.
Določbe 5., 6. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v določbah 124. člena ZV-1.
Iz določb ZV-1 izhaja načelo, po katerem naj se s plačilom za rabo vodnega dobra zagotovi povrnitev stroškov, zaradi česar mora biti to upoštevano pri določanju cene za osnovno vodnih povračil.
Cena za osnove vodnih povračil za leto 2008 je bila, v nasprotju z 8. členom Uredbe, po katerem jo določi Vlada do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, določena šele s Sklepom, objavljenim 4. 3. 2008. Stališče, da do uveljavitve Sklepa cena ni bila določena, je točno. Vendar pa nastala pravna praznina nasprotuje zakonski ureditvi in jo je zato treba zapolniti. Ker je s Sklepom določena cena povsem enaka tisti, ki je veljala za predhodno obdobje (leto 2007) je po presoji sodišča tako ceno treba uporabiti tudi za obdobje, ko cena ni bila določena.
Določbe 5., 6. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlagi v določbah 124. člena ZV-1.
Iz določb ZV-1 izhaja načelo, po katerem naj se s plačilom za rabo vodnega dobra zagotovi povrnitev stroškov, zaradi česar mora biti to upoštevano pri določanju cene za osnovo vodnih povračil.
Cena za osnove vodnih povračil za leto 2008 je bila, v nasprotju z 8. členom Uredbe, po katerem jo določi Vlada do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, določena šele s Sklepom, objavljenim v Uradnem listu RS dne 4. 3. 2008. Stališče, da do uveljavitve Sklepa cena ni bila določena, je točno. Vendar pa nastala pravna praznina nasprotuje zakonski ureditvi in jo je zato treba zapolniti. Ker je s Sklepom določena cena povsem enaka tisti, ki je veljala za predhodno obdobje (leto 2007), je po presoji sodišča tako ceno treba uporabiti tudi za obdobje, ko cena ni bila določena.
Določbe 5., 6. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo nekih novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v 1. in 5. odstavku 124. člena ZV-1.
Iz določb ZV-1 izhaja načelo povrnitve stroškov, zaradi česar mora biti to upoštevano pri določanju cene za osnovno vodnih povračil.
Cena za osnove vodnih povračil za leto 2008 je bila, v nasprotju z 8. členom Uredbe, po katerem jo določi Vlada do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, določena šele s Sklepom, objavljenim v Uradnem listu RS dne 4. 3. 2008. Stališče, da do uveljavitve Sklepa cena ni bila določena, je tako točno. Vendar pa nastala pravna praznina nasprotuje zakonski ureditvi in jo je zato treba zapolniti. Ker je s Sklepom določena cena povsem enaka tisti, ki je veljala za predhodno obdobje (leto 2007) jo je po presoji sodišča treba uporabiti tudi za obdobje, ko cena ni bila določena.
ZV-1 člen 118, 118/1, 125, 125/2. ZUP člen 219, 219/1, 219/2.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - odvzem vode iz sistema za oskrbo s pitno vodo - upravni postopek - delna odločba
Iz 1. odstavka 118. člena ZV-1 je razvidno, da ta določba pri konkurenci možnosti odvzema vode za opravljanje dejavnosti iz sistema za oskrbo s pitno vodo na eni strani in iz drugih vodnih virov, ki niso primerni za tovrstno oskrbo, daje prednost odvzemu iz drugih vodnih virov.
Delna odločba je glede pravnih sredstev in izvršbe samostojna odločba. To pomeni, da morebitne nepravilnosti v postopku izdaje delne odločbe ne morejo biti predmet presoje v tem upravnem sporu.
ZV-1 člen 14, 14/2, 37, 201, 201/1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10, 2/1-10, 50a, 50a/3, 209, 209/1-4.
vodno soglasje - projektni pogoji - projektne rešitve - soglasje k projektnim rešitvam - investicijska vzdrževalna dela
Treba je upoštevati, da se soglasje daje k projektnim rešitvam oziroma k predloženemu delu PGD, ki je v zvezi s predmetom soglašanja. Za izdajo soglasja so torej pomembni podatki, ki jih vsebuje ta dokument, in ne izjava stranke. Ker je iz predloženega PGD razvidno, da gre za novogradnjo in ne za rekonstrukcijo dela mlina, upravni organ ni (bil) dolžan ugotavljati resničnosti zatrjevanj tožnice, drugačnih od tistih, ki so navedena v samem projektu.
vodno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - možnost izjave v postopku
Merila in pogoji za podelitev vodne pravice so določeni v 109. členu ZV-1. V skladu z njegovo 5. točko 1. odstavka se posebna raba lahko prepove (in zaradi tega zavrne zahteva za izdajo vodnega dovoljenja) tudi v primeru, če bi nameravana raba lahko znatno ovirala splošno rabo. Gre za pogoj, vsebovan tudi v določbi 2. odstavka 21. člena ZV-1, po kateri je posebna raba vodnega dobra mogoča samo na podlagi vodnega dovoljenja in če bistveno ne omejuje splošne rabe.
V primeru, kadar organ pred začetkom ugotovitvenega postopka ravna v skladu s 1. odstavkom 143. člena ZUP, morajo imeti stranski udeleženci možnost do izjave v postopku ne glede na morebitna pred tem podana mnenja, upravni organ pa jim je dolžan vročiti tudi odločbo o glavni stvari.
Stranka ima nato možnost, da v pritožbi uveljavlja, da je v postopku nastopala oseba, ki ne bi mogla biti stranka (2. točka 2. odstavka 237. člena ZUP), torej tudi ne stranski udeleženec.
ZV-1 člen 124. Uredba o vodnih povračilih (2002) člen 7, 7/1, 7/2, 7/4.
vodno povračilo - zavezanec za plačilo vodnega povračila
Določba 1. odstavka 7. člena Uredbe o vodnih povračilih je ustrezna podlaga za odločanje o plačilu vodnega povračila le, če gre za osebo, kateri je bila dodeljena vodna pravica, sicer je treba zavezanca za plačilo ugotoviti skladno s 4. odstavkom 7. člena Uredbe. Zgolj dejstvo, da je napoved za plačilo vložila tožeča stranka, samo po sebi ni zadostna podlaga za to, da se ji naloži obveznost plačila.
ZV-1 člen 12, 12/2, 15, 15/1, 15/5, 37, 38, 38/1, 38/3, 175/1. ZIN člen 29, 29/1, 29/4. ZUS-1 člen 20, 20/3.
ukrep inšpektorja za okolje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - nova dejstva in dokazi
Dejstvo, da meja vodnega zemljišča C. potoka ni vpisana v zemljiški kataster in da status tega zemljišča kot naravnega vodnega javnega dobra ni vpisan v zemljiško knjigo, ni ovira za izrek inšpekcijskega ukrepa z namenom, da se vsakomur zagotovi prost prehod ob vodnem dobru.
ZV-1 člen 24, 24/4, 55, 55/2, 124, 124/1, 124/2, 124/5. ZV-1-A člen 50. ZUP člen 237, 237/2-7. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 6, 8, 9.
vodno povračilo - zakonitost uredbe o vodnih povračilih - merila za določitev višine vodnega povračila
Določbe 5., 6. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo nekih novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v 1. in 5. odstavku 124. člena ZV-1.
Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti glede tega, kako so bile v obravnavanem primeru upoštevane značilnosti območja, na katerem se izvaja vodna pravica tožnice in v kakšnem razmerju glede na obseg njene vodne pravice, zato sodišče ne more preizkusiti, katero od meril iz 5. člena Uredbe je bilo uporabljeno v obravnavani zadevi in s tem v zvezi upoštevane značilnosti območja izvajanja vodne pravice.
ZV-1 člen 37, 37-3, 37-4, 85, 85/2, 86, 86/2, 150, 150/1, 201. ZUP člen 9, 129, 129/1, 129/1-4, 146, 146/3. ZUS-1 člen 20, 20/3.
vodno soglasje - poseg na priobalno zemljišče - poseg na poplavnem območju - nova dejstva in dokazi - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - seznanitev stranke z uspehom dokaznega postopka - upravni spor - nedovoljena tožbena novota
S tem, ko je upravni organ navedel, da gre za nasutje, ki ne predstavlja izjeme po 37. in 201. členu ZV-1, se ni opredelil do konkretnih okoliščin posega, ki jih je tožnik zatrjeval že v upravnem postopku in v tožbi, in tudi iz tega vidika presodil njegovo morebitno dopustnost v luči določbe 37. člena ZV-1.
Ker je bil v postopku predložen hidrološko hidravlični elaborat in je upravni organ na njegovi podlagi celo ugotavljal pravno relevantna dejstva, bi se moral opredeliti tudi do njegove strokovne ocene o vplivu posega na poplavno območje. Če upravni organ dvomi v verodostojnost elaborata, bi moral postaviti izvedenca.
Seznanitev stranke z uspehom dokazovanja je relevantna v primerih, ko upravni organ izvaja tudi dokaze, ki jih ni predlagala stranka, pa organ na podlagi izvedenih dokazov ugotovi drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga je zatrjevala in dokazovala stranka.
ZVO člen 56, 56. Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje člen 2, 5, 2, 5.
enotno dovoljenje za gradnjo
Poročilo o vplivih na okolje vsebuje vse, kar na podlagi določb 56. člena Zakona o varstvu okolja mora vsebovati, to izhaja tudi iz mnenja o skladnosti poročila z določili ZVO. Iz poročila izhaja, da naprava ne bo potrebovala vode za obratovanje in ne bo proizvajala odpadnih voda, razumljivo je, da v takem primeru poročilo o vplivih na okolje ne more vsebovati predvidenih vplivov na reko, če takih vplivov naprava sploh ne bo imela
ZUP člen 6, 254, 254/2. ZSZ člen 3, 4, 5, 10/2. ZUreP člen 137, 137/4, 137/4-1. ZGO-1 člen 22, 22/1, 22/2, 213, 214. URS člen 15, 15/1, 15/2, 15/3, 33, 70, 70/1, 120, 120/2, 156. ZV-1 člen 15, 15/1, 15/5, 17, 18, 18/1, 18/6. ZGJS člen 6, 76, 76/4. ZLS člen 2, 2/2, 21, 21/2, 29, 33, 61. ZVO člen 26, 26-2. ZUS člen 2, 2/1, 60, 60/1, 60/1-2, 60/1-4, 60/3.
varstvo lastninske pravice - grajeno javno dobro
Javno dobro je lahko v zasebni lasti, vendar pa mora zakon določiti način uresničevanja lastninske pravice na javnem dobru oziroma mora določiti načine omejevanja lastninske pravice na javnem dobru. Upravni organ bi moral v ugotovitvenem postopku utemeljiti dejstvo, da je učinek predmetne čistilne naprave na izvajanje obvezne lokalne službe tolikšen, da jo je treba šteti za javni infrastrukturni objekt v smislu 1. odstavka 4. člena ZSZ v zvezi s 1. odstavkom 3. člena ZSZ, čeprav je čistilna naprava z vidika lastninskih razmerij v zasebni lasti. Posledica določitve statusa grajenega javnega dobra na izvrševanje lastninske pravice je ta, da nepremičnina, ki je grajeno javno dobro, ni v pravnem prometu (2. odstavek 10. člena ZSZ), kar pomeni, da z njo ni mogoče razpolagati. Tožena stranka je napačno razlagala in uporabila razmerje med določilom 5. člena ZSZ in varstvom lastninske pravice, ker ni upoštevala načela sorazmernosti.
Minister za izvrševanje zakona lahko izda pravilnik, četudi zakon nima izrecnega zakonskega pooblastila, vendar pa mora minister oceniti ob upoštevanju načela legalitete, da je izdaja pravilnika potrebna za izvrševanje namena zakona. To pomeni, da mora iz vsebine, obsega in namena zakonske določbe dovolj jasno izhajati, da je določba pravilnika potrebna za izvrševanje zakonske določbe, pri tem pa pravilnik zlasti ne sme originarno urejati pravic in obveznosti fizičnih in pravnih oseb, ker bi bilo to v nasprotju ne samo z načelom legalitete, ampak tudi z določilom 87. člena Ustave in 15. členom Ustave. Sodišče odredi ukrepe iz določila 3. odstavka 15. člena ZVO samo, če posledic ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi. Gre za zakonsko pravico, ki pa ima tudi ustavno podlago v določilu 1. in 2. odstavka 72. člena Ustave. Ustava pa ravno za pravico do zdravega življenjskega okolja določa, da zaradi namena zdravega življenjskega okolja zakon določa pogoje in načine za opravljanje raznih dejavnosti (2. odstavek 72. člena Ustave). To pomeni, da bi moral imeti izjemni ukrep, ki ga je sprejela tožena stranka, določno podlago v zakonu.
ZVO člen 80. Uredba o taksi za obremenjevanje vode člen 4, 4/1, 6, 10.
odmera takse za obremenjevanje vode
Ker monitoring odpadnih voda ni bil izveden v skladu z določbami Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnemu monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Ur. l. RS, št. 35/96), in sicer glede trajanja vzorčenja, načina vzorčenja in merjenja pretokov, razporeditve meritev skozi celotno letno obdobje in predpisanega nabora parametrov ter posledično izračuna enot obremenitve, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je obračun takse oprl na 17. člen Uredbe o taksi. Navedena določba Uredbe o taksi pa upravnemu organu daje le podlago, da za obračun takse uporabi za vsak posamezni obravnavani primer ustrezne verodostojne podatke.