ZZdrI člen 1, 15. ZZUZIS člen 17, 17/1, 27. Pravilnik o pitni vodi (2004) člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/2. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2-18, 2-21, 2-24, 8, 8/4, 8/5.
dobava vode - zasebni vodovod - lastnik vodovodnega omrežja - oskrba s pitno vodo - zdravstvena ustreznost pitne vode - upravljavec vodovoda
Obveznosti s področja nalezljivih bolezni, objektov in naprav za javno preskrbo s pitno vodo ter minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojev na podlagi 6. člena Pravilnika o pitni vodi so naložene lastniku (zasebnega) sistema za oskrbo s pitno vodo, ki nima določenega upravljavca in ne lastniku objekta, ki se iz sistema oskrbuje. Materialnopravno zmotno je nalaganje obveznosti lastniku stavbe, ki ga vodovodni sistem oskrbuje, v kolikor ni tudi lastnik tega vodovoda.
ZVO-1 člen 112. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 13, 13/2. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (2007) člen 4.
okoljska dajatev - okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda - čistilna naprava - napačna uporaba materialnega prava
Organa obeh stopenj po mnenju sodišča v izpodbijani in pritožbeni odločbi nista prepričljivo pojasnila svojega materialnopravnega stališča, da pretočna greznica ni določena kot komunalna čistilna naprava, ki bi opravljala primarno čiščenje. Sploh ob tem, da je tožnica v postopku v dokaz takšnega stališča predložila Oceno o primarnem čiščenju hišnih odpadnih voda s pretočnimi greznicami, ki jo je izdelal Inštitut ... Univerze v ... 8. 12. 2015, ki se nahaja v upravnem spisu, ter iz katere izhaja, da so obstoječe pretočne greznice anaerobne male komunalne čistilne naprave, ki s pravilnim obratovanjem zagotavljajo v celoti primarno čiščenje, torej usedanje in plavljenje hišnih odpadnih vod in predelajo onesnažila v mineralizirano usedljivo blato. Dalje iz navedene ocene izhaja, da se usedanje in plavljenje izvrši hitro, v cca 2 urah in zmanjša obremenitev okolja za cca 40 % skladno z drugim odstavkom 13. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
V odgovoru na tožbo toženka s tem v zvezi le zatrjuje, da je iz definicij izrazov razvidno, da pretočna greznica ni določena kot komunalna čistina naprava, mala komunalna čistilna naprava ali skupna čistina naprava, vendar takšnega zaključka ne pojasni, niti ne zatrjuje, da tovrstne greznice ne bi opravljale (niti) primarnega čiščenja.
Glede na določbo četrtega odstavka 25. člena ZV-1 je treba z vodnim dovoljenjem, izdanim na podlagi drugega odstavka tega člena, zagotoviti, da se izvajanje vodne pravice dotedanjega koncesionarja zaradi izdaje tega dovoljenja ne bo v ničemer spremenilo. Edina izjema je določitev ekološko sprejemljivega pretoka, vendar tudi to zgolj v primeru, če še ni bil določen.
Z določbo četrtega odstavka 25. člena ZV-1B je zakonodajalec predpisal prehodno ureditev, ki se nanaša na točno določena, že obstoječa pravna razmerja, torej specialno ureditev, ki tako smiselno, kot tudi pravno sistemsko in po nedvoumnem jezikovnem pomenu določbe po eni strani izključuje uporabo splošne ureditve, kolikor bi se razlikovala od ureditve, ki izhaja iz koncesijskega akta in pogodbe, po drugi strani pa pomeni samostojno zakonsko podlago za ureditev teh razmerij. Drugačna razlaga te zakonske določbe bi dejansko lahko pomenila neustaven poseg v tožnikove pridobljene pravice oziroma v njegova utemeljena pravna pričakovanja.
Odlok o določitvi plovbnega režima (2006) člen 8, 8/2, 8/3.
privez - dovoljenje - podaljšanje dovoljenja - rok - materialni rok - prekluzivni rok
Rok, opredeljen kot „najkasneje 30 dni pred iztekom veljavnosti dovoljenja“, je po mnenju sodišča materialni prekluzivni rok, s pretekom katerega preneha pravica uporabnika oziroma lastnika plovila, da zahteva (in tudi uveljavi) podaljšanje dovoljenja.
vodna pravica - vodno dovoljenje - letni obseg rabe vode
Sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na tožnikove ocene o porabi vode stranke z interesom, zaradi česar vode ne bo dovolj za tožnikovo kmetijo. Tožnikov izračun o porabi vode stranke z interesom v poletnih okvirnih dveh mesecih ne ustreza količini vode, katere poraba je dovoljena s predmetnim vodnim dovoljenjem, ki je predmet izpodbijanja v tej zadevi, pa tudi z upoštevanjem že podeljenih vodnih pravic.
koncesija - podelitev koncesij - odločba o podelitvi koncesije - uredba Vlade
Sodišče ugotavlja, da 199. člen ZV-1 vlade ne pooblašča, da določi drugačne pogoje za pridobitev koncesije brez javnega razpisa, kot jih določa zakon. Glede na predhodne navedbe pa Uredba o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine RgS-2/88 tistega, kar iz zakona ne izhaja, niti ne more določiti.
Glede na navedeno določbe prvega odstavka 2. člena Uredbe , po kateri je pogoj za pridobitev koncesije brez javnega razpisa izkazovanje zakonite posesti objektov vodnjaka za črpanje vode iz vodnega vira za stekleničenje in proizvodnjo pijač, ki je bila v zadevi uporabljena kot podlaga za zavrnitev vloge za izdajo vodnega dovoljenja, nezakonita in je v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti (načelo exceptio illegalis).
inšpekcijski ukrep - posegi v prostor - vodno soglasje
Poseg izgradnje zidu iz betonskih zidakov na vodnem območju ter pesjakov na priobalnem območju, četudi kot dejanje samopomoči zaradi grozeče nevarnosti poplav, ni dovoljen brez pridobljenega vodnega soglasja oziroma ne sodi pod nobeno od izjem 5., 6. ali 7. točke prvega odstavka 37. člena ZV-1.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - vodna pravica - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil - načelo enakosti pred zakonom
Kriteriji za ugotovitev obremenjenosti voda so določeni v petem odstavku 124. člena ZV-1, iz Strokovnih podlag 2019 pa ne izhaja, da bi Vlada RS pred sprejemom Sklepa o določitvi višine vodnega povračila za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2015 te okoliščine ugotavljala oziroma ocenjevala, svoje odločitve pa ne more opravičiti z analizo, ki temelji na podatkih iz kasnejših obdobij, in zato tudi po mnenju sodišča ni pojasnjeno, na podlagi katerih kriterijev so bile v Sklepu 2015 določene razlike med zavezanci glede na različno velikost in različno namembnost pristanišč.
vodno dovoljenje - raba vode za proizvodnjo električne energije - prenehanje koncesijske pogodbe
Z izpodbijanim aktom je bilo ustanovljeno novo pravno razmerje (tožniku je bilo izdano vodno dovoljenje), s tem pa je bilo ukinjeno prejšnje pravno razmerje tožnika z državo (koncesijsko razmerje).
Ob tem sodišče dodaja, da so enaki ali podobni instituti v ZV-1 predpisani tudi v primeru izdanih vodnih dovoljenj.
vodno dovoljenje - merila in pogoji za podelitev vodne pravice - prispevna površina vodotoka - exceptio illegalis
Tožnik kot poglavitno ugovarja, da je organ pri odločitvi o zavrnitvi njegovega zahtevka uporabil kriterija (srednji pretok vode (sQs in sQnp) in prispevna površina vodotoka, določeno v 5. členu Uredbe o o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja/2011), ki ju ZV-1 ne določa.
Uredba je podzakonski splošni akt, ki ne more vsebovati določb, za katere v zakonu ni podlage, zlasti pa ne sme samostojno odrejati pravic in obveznosti.
Prepovedi, omejitve in zapovedi, ki so v ZV-1 določene z namenom varstva voda in vodnih ter obvodnih ekosistemov in z namenom urejanja voda, se ne nanašajo na obseg prispevne površine vodotoka, kot tudi ne na minimalno vrednost srednjega malega pretoka vode (sQnp). Sodišče zato glede navedenih pogojev ugotavlja, da nimajo podlage v zakonu ali mednarodni pogodbi, zato so nezakoniti in jih v obravnavnem primeru ni mogoče uporabiti (načelo exceptio illegalis).
ZV-1 člen 108, 108/1, 118, 125, 125/1, 125/1-12, 136.
vodno dovoljenje - vodna pravica - oskrba z vodo - posebna raba
Tožnica v tožbi ne ugovarja pravilnosti inšpektoričinih ugotovitev o porabi vode glede na povprečnega posameznika, o številu dnevno prisotnih oseb na tožničinem objektu ter o dejanski porabi pitne vode na tožničinem nadzorovanem objektu v nadzorovanem obdobju. Iz teh v izpodbijani odločbi ustrezno kvanitficiranih podatkov (mesečna splošna poraba glede na število prisotnih oseb znaša cca 15 m3, dejanska poraba pa npr. v najmanj izdatnem mesecu decembru 515 m3) tako očitno izhaja, da gre v obravnavani zadevi za posebno rabo vode. Za tako rabo vode pa je skladno s prvim odstavkom 108. člena v zvezi s prvim odstavkom 125. členom ZV-1 treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja.
Tožnik zahteve za vpis v vodno knjigo, ki je predmet izpodbijanega sklepa, ni bil upravičen podati. Za upravno zadevo gre namreč, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo, kar v tem primeru, kot rečeno, v ZV-1 in Pravilniku o vodni knjigi, kot relevantnih področnih predpisih, ni določeno.
ZV-1 pridobitve vodne pravice na način, kot to zahteva tožnik (z neposrednim vpisom v vodno knjigo na podlagi sklicevanja na že pridobljeno vodno pravico s strani njegovih pravnih prednikov, kar dokazuje z vpisom v vodno knjigo Avstroogrske in v vodni kataster Avstroogrske iz leta 1913 ter z ostalimi listinami, predloženimi v tem postopku, med drugim s soglasjem Elektra ... za priključitev št. 539649), ne omogoča. Ali je pravna kontinuiteta v zvezi s pridobitvijo vodne pravice podana, kar zatrjuje in s prej navedenimi listinami dokazuje tožnik v tem postopku, je torej lahko zgolj stvar presoje v takšnem (posebnem) postopku pridobitve vodne pravice.
ZV-1 člen 11, 14, 37, 37/1, 175, 175/1, 175/1-8, 175/2.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - vodotok
Ob pravilni umestitvi zemljišč, na katerih so se izvedla dela (nasutje gramoza pomešanega z gradbenimi odpadki ter zemljo, odstranjena obrežna vegetacija, del vegetacijskega sistema pa je zasut z nasipanim gradbenim materialom, tik ob cesti na parceli položeni robniki, na novo postavljena kovinska mreža), kot zemljišč, za katera veljajo določbe ZV-1 in ugotovitvi, da za ta dela ni bilo pridobljeno predpisano vodno soglasje iz prvega odstavka 150. člena ZV-1, je po presoji sodišča tožena stranka, po ugotovitvi, da tožnik ni izvajal del, ki jih je na vodnem in priobalnem zemljišču dovoljeno izvesti, pravilno štela, da gre za dela izvedena v nasprotju z določbo prvega odstavka 37. člena ZV-1 in je pravilna tudi odločitev, da izrek ukrepa temelji na določbi 8. točke prvega odstavka 175. člena ZV-1.
ZUP člen 43, 43/1, 43/3, 146, 146/1, 260, 260/9. ZV-1 člen 138, 199.
koncesija - pogoji za podelitev koncesije - uredba Vlade RS o koncesiji za odvzem podzemne vode za stekleničenje in proizvodnjo pijač - obnova postopka - stranski udeleženec
Po stališču sodišča bi morala rabo vode izkazati tožeča stranka in ne zadošča izkazana raba vode subjekta, ki je tožeči stranki nepremičnino z vrtino prodala.
Upravni organ, ki odloča v obnovljenem postopku, ni vezan na svojo predhodno dokazno oceno.
ZV-1 člen 135, 135/1, 135/1-5. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 12, 12/1.
vodno dovoljenje - vodna pravica - priključitev na javni vodovod
Toženka je po presoji sodišča pravilno ugotovila, da je tožniku dana možnost priključitve na javni vodovod, saj občina s predmetnim vodovodom zagotavlja opravljanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo. Zato je pravilna tudi njena odločitev, da z dnem izvedbe priključitve stanovanjske stavbe na naslovu prebivanja tožnika na javni vodovod oziroma najkasneje 2 leti od dokončnosti te odločbe, preneha vodna pravica, podeljena s predhodno izdanim vodnim dovoljenjem.
V zadevi ni sporno, da je bila tožeča stranka po vložitvi vloge dne 13. 8. 2013 za izdajo vodnega soglasja v roku, ki je krajši od 30 dni, pozvana na dopolnitev svoje vloge, ki pa jo vse do izdaje izpodbijane odločbe ni dopolnila tako, kot je bilo naloženo, zato tudi po mnenju sodišča v zadevi ni nastopila fikcija iz petega odstavka 153. člena ZVO-1, kot zmotno meni tožeča stranka.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 11, 12, 12/4, 12/6.
okoljska dajatev - okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda - obveznost plačila okoljske dajatve
Tožeča stranka je kot izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode subjekt, ki okoljsko dajatev za zavezance izračunava, zaračunava in vplačuje. Do razhajanja med dejanskimi podatki in podatki je prišlo, saj so jih tožeči stranki podatke sporočali zavezanci za plačilo okoljske dajatve. Dejanski podatki predstavljajo podlago za višino obračunane in vplačane okoljske dajatve. Tožeča stranka je posledično plačala okoljsko dajatev za predmetno obdobje v prenizkem znesku.
Naknadno določena obveznost plačila okoljske dajatve ne predstavlja kaznovanja tožeče stranke, ampak zgolj zakonito določitev obveznega plačila. Tožeča stranka pa ima na razpolago vsa pravna sredstva za urejanje razmerij med njo in zavezanci, ki so ji sporočali napačne podatke za izračun okoljske dajatve.
koncesija - koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni - vodno dovoljenje
Vodno dovoljenje, izdano na podlagi 25. člena ZV-1B, je posebno vodno dovoljenje, v katerem je treba v izreku določiti pogoje za izvajanje vodne pravice v skladu z določbami koncesijskih aktov in sklenjenih koncesijskih pogodb. Tožena stranka tako nima podlage, da bi z izpodbijano odločbo naložila kakršnekoli nove ali dodatne obveznosti, prav tako nima podlage, da bi spreminjala in omejevala pridobljene pravice tožeče stranke. Drugačna razlaga te zakonske določbe bi lahko pomenila neustaven poseg v pridobljene pravice tožeče stranke oziroma v njena utemeljena pravna pričakovanja.
ZGJS člen 3, 5, 5/2, 9, 9/2. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-1, 149/3. Uredba o oskrbi s pitno vodo člen 11, 11/1.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - obveznost priključitve na javni vodovod - oskrba s pitno vodo - priključek stavbe na javni vodovod
Tožnikova obveznost priključitve objekta na javni vodovod izhaja že iz zakona, Uredba o oskrbi s pitno vodo pa možnosti priključitve veže na odvajanje in čiščenje komunalne vode, urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (prvi odstavek 11. člena). Obveznost priklopa na vodovodno omrežje torej smiselno vsebuje tudi ureditev odvajanja odpadne vode, vendar pa ta obveznost ne pomeni nove obveznosti, ki bi jo uredba določala samostojno, saj zavezancu zgolj nalaga, da mora odvajanje vode urediti v skladu s področnimi predpisi.
Iz izpodbijanega akta izhaja, da je imel tožnik na podlagi vodnega dovoljenja z dne 23. 2. 2006 in njegove spremembe z dne 18. 10. 2006 pravico do rabe vode za tehnološke namene iz izvira ... v skupni količini največ 0,03 l/s oziroma v skupni letni količini največ 400 m3. Dovoljenje je bilo izdano za določen čas do 31. 12. 2021. Tožnik zadnja tri leta vodne pravice ni izvajal. Kot pove že samo ime, imetnik vodne pravice nima obveznosti, tj. vode ni dolžan rabiti, ampak ima pravico uporabljati vodo v obsegu, določenem v vodnem dovoljenju. Tej pravici se lahko odpove ali je ne izvršuje in če je ne izvršuje dve zaporedni leti, pravica preneha.