inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - poseg v vodno in priobalno zemljišče - mostiček - betonski prepust - vodno soglasje
Tožniki so tako v postopku na prvi stopnji, kot tudi v pritožbenem postopku podali navedbe v smeri, da je bil betonski prepust, kot stoji še danes, zgrajen pred letom 1965 (oziroma kot izhaja iz tožbe pred letom 1964), pred tem pa je na istem mestu stal lesen mostiček, zato se je, kot izhaja iz odločbe upravnega organ druge stopnje, slednji na podlagi k pritožbi priloženih aerofoto posnetkov za leta 1968, 1975 in 1981, do teh navedb izrekel, in sicer je pritrdil tožnikom, da je bil čez Jelšanski potok že takrat zgrajen prehod oziroma most, ni pa pritrdil navedbam tožnikov, da takrat za tovrsten poseg pridobitev dovoljenja oziroma soglasja ni bila potrebna. Upravni organ druge stopnje je obrazložitev upravnega organa prve stopnje dopolnil zgolj z ugotovitvijo, da bi tožniki za predmetni poseg morali pridobiti vodnogospodarsko soglasje tudi po v času izvedbe spornega posega veljavnem predpisu, česar pa ni podrobno utemeljil.
Pravica stranke zahtevati, naj se postopek nadaljuje, očitno pomeni tudi njeno pravico do izjasnitve glede razlogov, iz katerih bi upravni organ postopek sicer ustavil, saj gre za dejstva in okoliščine, ki lahko prek nadaljevanja upravnega postopka bistveno vplivajo na končno odločitev o stvari.
ZV-1 člen 124. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 9, 9/1, 9/1-4.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - raba vode za pridobivanje toplote - dejanska raba vode
Tožnici je bilo vodno povračilo za rabo vode za pridobivanje toplote pravilno odmerjeno na osnovi energije, razpoložljive za odvzem toplote, oziroma v višini zneska za letno količino energije, ki bi jo tožnica lahko odvzela na podlagi s koncesijsko pogodbo pridobljene vodne pravice.
Sodišče ne vidi podlage, da bi dvomilo v skladnost predpisov, na katere je oprta izpodbijana odločitev, z zakonom oziroma Ustavo. Ureditev, po kateri se vodno povračilo za rabo vode za pridobivanje toplote odmeri na osnovi energije, ki je razpoložljiva za odvzem toplote iz vode, oziroma v višini zneska za letno količino energije, ki se jo kot toploto lahko odvzame na podlagi pridobljene vodne pravice, je v razumni povezavi z namenom vodnega povračila. Kolikor tožnica vodne pravice v pridobljenem obsegu dejansko ne potrebuje (več), sodišče pripominja, da so v predpisih predvidene poti za spremembo koncesije, če so za to podani utemeljeni razlogi.
vodno dovoljenje - pogoji za podelitev vodne pravice - prispevna površina vodotoka
Iz izpodbijane odločbe zgolj izhaja, da je podlaga za zavrnitev zahteve prva točka prvega odstavka 127. člena ZV-1, ki določa, da se vodno dovoljenje ne podeli, če nameravana gradnja ni skladna z merili in pogoji za podelitev vodne pravice ter načrti upravljanja z vodami, pri čemer ni pojasnjeno, s katerim merilom ali pogojem za podelitev vodne pravice iz 109. člena ZV-1 nameravana raba ni skladna.
vodno dovoljenje - izkoriščanje vode za pridobivanje električne energije - koncesijska pogodba - doba podelitve koncesije
Za presojo zakonitosti obeh točk izreka odločbe, je pravno relevantna koncesijska pogodba, sklenjena med Republiko Slovenijo in tožnikom dne 30. 12. 2008. 4. člen te pogodbe določa, da se koncesija podeli za dobo 30 let. Ta rok (doba) izvajanja vodne pravice pa je začel teči z dnem podpisa prve koncesijske pogodbe. Tako se na podlagi te pogodbe 30 letni rok izteče 10. 10. 2035. Tako je bila zakonita odločitev obeh upravnih organov, da se v 5. točki izpodbijanega vodnega dovoljenja določi čas trajanja podeljene koncesije do 10. 10. 2035, ker se je ta doba pravilno določila v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZV-1B.
priznanje naravne mineralne vode - preklic priznanja - stranka v postopku - aktivna legitimacija
Tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev zahteve za prenehanje priznanja naravne mineralne vode. Lastnost upravičenega predlagatelja za izvedbo postopka na podlagi drugega odstavka 85. člena ZKme-1, bi po presoji sodišča lahko imela tožena stranka, kot pristojni organ, ki odloča o priznanju označbe naravna mineralna voda, seveda po ugotovitvi, da za označbo niso izpolnjeni pogoji. To so lahko le pogoji, ki so narekovali oziroma zaradi izpolnjevanja katerih je bila izdana odločba o priznanju naravne mineralne vode.
Stranski udeleženec, ki želi vstopiti v (uveden in nedokončan) postopek, ki je bil uveden na zahtevo upravičenega vlagatelja iz 82. člena ZKme-1, mora izkazati pravni interes ob upoštevanju določb ZUP, ne more pa tožeča stranka z utemeljitvijo pravnega interesa in sklicevanjem na določbo 43. člena ZUP zahtevati ponovnega odprtja dokončno in pravnomočno zaključenega postopka, na podlagi drugega odstavka 85. člena ZKme-1. To nadalje pomeni, da lahko oseba, kot stranka, zahteva vstop v postopek kadarkoli med postopkom, po končanem postopku pa le, če gre za osebo, ki bi v tem postopku lahko imela lastnost stranke ali stranskega udeleženca, pa mu ni bila dana možnost udeležbe, za postopek pa je izvedela šele po izdaji dokončne odločbe. V slednjem primeru lahko predlaga obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP.
ZV-1 člen 124, 135. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 5/1, 6.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - dejanska raba vode - raba vode za pridobivanje toplote
Tožena stranka je pravilno obračunala vodno povračilo za pridobivanje toplote v višini zneska za letno količino energije, ki bi jo lahko tožnik odvzel na podlagi dodeljene vodne pravice.
Če je obseg rabe vode odvisen od letne razpoložljivosti vodnega dobra, se višina vodnega povračila zmanjša sorazmerno razmerju med letnim obsegom, ki je razpoložljiv in letnim obsegom, ki ga določa vodna pravica. Če pa je obseg rabe odvisen od načina rabe končnega uporabnika, ki ne omogoča polnega izkoriščanja vodne pravice, se višina zmanjša sorazmerno razmerju med dejanskim letnim obsegom in letnim obsegom, ki ga določa vodna pravica. Tožbena navedba, da porabi le eno tisočinko vodne dobrine iz koncesijske pogodbe tako ni upoštevna, saj tožnik v tožbi ne navaja, da način rabe vode ne omogoča polnega izkoriščanja vodne pravice, zato tudi ni razlogov za sorazmerno zmanjšanje višine vodnega povračila.
ZV-1 člen 124, 124/1. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 9, 18.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - tehnične zmožnosti rabe vode - dejanska raba vode
Prvi stavek prvega odstavka 124. člena povračilo izrecno veže na obseg vodne pravice, torej upravne odločbe, s katero je stranki dovoljena raba vode, in ne na dejansko rabo vode.
ukrep inšpektorja za okolje - poplavno območje - vodno soglasje - nasutje
Med strankama ni sporno, da se večina obravnavanega nasutja nahaja znotraj 15 metrskega pasu od meje vodnega zemljišča (brega) Ljubljanice, ki v skladu s prvim odstavkom 4. člena Pravilnika o določitvi meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami prvega reda, ki jim pripadajo, ter drugim odstavkom 14. člena ZV-1, pomeni priobalno zemljišče te reke. Tožnik tej ugotovitvi toženke ne ugovarja, prav tako tudi ne ugotovitvi, da leži predmetno zemljišče na poplavnem območju. Obravnavano nasutje torej pomeni poseg iz 150. člena ZV-1, za katerega bi tožnik moral pridobiti vodno soglasje, med strankama pa ni spora, da tega ni storil.
dovoljenje za raziskavo podzemnih voda - pogoji za izdajo dovoljenja - tveganje za javno vodooskrbo - obrazložitev odločbe
Upravni organ je v spornem primeru pridobil vse potrebne raziskave oziroma strokovna mnenja ter ugotovil, da je po rezultatih Analize tveganja vpliv vrtalnih del na črpališče zanemarljiv le ob skupnih črpanih količinah do 60 l/s. Ker ima črpališče C. podeljeno vodno pravico v količini 110 l/s, pomeni omenjeni poseg preveliko tveganje za javno vodooskrbo na širšem območju. Navedena ugotovitev, ki je med strankama postopka nesporna, prav gotovo kot zakonski dejanski stan spada pod 2. točko prvega odstavka 127. člena ZV-1.
ZV-1 člen 125, 125/1, 125/1-6, 127. Pravilnik o komercialnih ribnikih člen 2.
vodno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - športni ribolov v komercialnem ribniku - poseg v obstoječo koncesijo
Prvostopenjski upravni organ je v ugotovitvenem postopku z več strokovnimi mnenji in odgovori ustreznih inštitucij ugotovil dejanski stan, ki ga določa 2. člen Pravilnika o komercialnih ribnikih, ki kot pogoj dodelitve vodne pravice določa, da se s tem ne posega v izvajanje že obstoječih podeljenih vodnih ali drugih pravic. Tožeča stranka ne prereka dejstva, da ima Ribiška družina C. pridobljeno koncesijo za upravljanje na celotnem ribiškem okolišu, v katerega spada tudi Slivniško jezero (Uredba o določitvi meja ribiških območij in ribiških okolišev v Republiki Sloveniji), zato so po presoji sodišča brezpredmetna vsa nadaljnja navajanja, ki se nanašajo na vnaprejšnje dogovarjanje med toženo stranko oziroma upravnim organom ter Zavodom za varstvo narave.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje
V obravnavanem primeru ni ugotovljeno niti temeljno pravno relevantno dejstvo, s katerim je pogojena uporaba ZV, ali gre za poseg v naravni ali umetni vodotok ali vodno zemljišče.
dovoljenje za raziskavo podzemnih voda - zahteva za vročitev dovoljenja - rok za vložitev zahteve - obnova postopka - stranka v postopku
Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, katerega obnovo predlaga tožnik, je bilo izdano v postopku, na podlagi določbe 115. člena ZV-1. Ta določba ne predvideva vključitve tretjih oseb v postopek pridobitve dovoljenja za raziskavo podzemnih voda, določa pa, da se to dovoljenje izda pod pogoji smiselne uporabe določb tega zakona, ki se nanašajo na vodno dovoljenje. Iz tega razloga je organ pravilno ugotovil, da tudi določbe, ki se nanašajo na izdajo vodnega dovoljenja, ne vsebujejo obveznosti vključitve tretjih oseb v postopek pridobitve vodnega dovoljenja.
ZV-1 člen 124. ZUP člen 247, 253. Uredba o vodnih povračilih člen 3.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - odločanje organa druge stopnje v zvezi s pritožbo - prepoved reformacije in peius - za odločitev relevanten predpis - pravna praznina
Meje odločanja drugostopenjskega organa v pritožbenem postopku določa prvi odstavek 247. člena ZUP. Drugostopenjski organ lahko v skladu s 253. členom ZUP tako postavljeno mejo pritožbenega preizkusa preseže, kolikor s tem reši zadevo v korist pritožnika in ne posega v pravice koga drugega. Enaka odločitev, torej odločitev preko meja pritožbenega zahtevka, ki je v škodo pritožnika, pa je dopustna le iz razlogov, določenih v 274., 278. in 279. členu ZUP, to je takrat, ko so izpolnjeni taksativno našteti primeri, ki dopuščajo odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
Dejstvo, da Vlada ni pravočasno sprejela Sklepa o določitvi cene za osnove vodnih povračil za leto 2010, ne pomeni, da bi tožeča stranka kot zavezanka za plačilo vodnega prispevka tega ne bila dolžna poravnati tudi za prvo polovico leta 2010. Zakonska obveznost tožnice za plačilo namreč izhaja iz 124. člena ZV-1.
nadomestilo za rabo vode - proizvodnja brezalkoholnih pijač - odmera nadomestila - zastaranje - retroaktivna veljavnost zakona
Sporna je uporaba določb 199.b člena ZV-1 za zaračunavanje plačila za vodno pravico za nazaj, od leta 2005 do konca leta 2013. Tožeča stranka se sklicuje na protiustavnost sprejete zakonske določbe (155. člen Ustave). Ker je zakon določil obveznost plačila za nazaj in tudi po presoji sodišča takšen poseg zahteva javna korist in ker ne posega v že pridobljene pravice tožeče stranke (to vodno pravico je tožeča stranka nesporno koristila že vse od leta 2005), je neutemeljen ugovor retroaktivne veljave spornih zakonskih določb.
vodno dovoljenje - neposredna raba vode - prenehanje koncesijske pogodbe po zakonu - veljavnost vodnega dovoljenja
Prenehanje odločbe o podelitvi koncesije in koncesijske pogodbe ni odvisno od volje koncesionarja ali koncendenta, ampak gre za zakonsko ureditev, kot izhaja iz prvega odstavka 25. člena ZV-1B. Glede na to, da mora ministrstvo v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZV-1B nadomestiti koncesijo z vodnim dovoljenjem najpozneje v 6 letih od uveljavitve tega zakona (11. 8. 2012), sodišče kot pravilno šteje tudi odločitev iz 5. in 6. točke izreka izpodbijane odločbe. V kolikor je namreč treba koncesije nadomestiti najpozneje v 6 letih, to pomeni, da po poteku tega obdobja, to se pravi po 11. 8. 2018, koncesijskih aktov ni več dovoljeno uporabljati, zato se s tem datumom raba vode lahko nadaljuje samo na podlagi izdanih vodnih dovoljenj.
ZV-1 člen 6, 124. Uredba o vodnih povračilih člen 1. ZUP člen 2, 129.
vodno povračilo - izplačilo dela vodnega povračila občini - stvarna pristojnost - pravna praznina
V zadevi ne gre za pravno praznino, pač pa za način ureditve odmere vodnega povračila z ZV-1 in Uredbo o vodnih povračilih, ki izplačila dela vodnega povračila občinam nista predvidela, pač pa predvidela merila za obračun in okoliščine, ki se pri tem upoštevajo. Sodišče meni, da dejstvo, da se pri drugih posebnih pravicah uporabe javnega dobra periodične dajatve delijo med državo in samoupravno lokalno skupnostjo, kot trdijo tožeče stranke, ne pomeni nujno, da je ureditev vodnega povračila s tem že sama po sebi ustavno sporna, pač pa bi lahko o tem govorili takrat, ko bi bilo izkazano, da se enaki primeri obravnavajo drugače. Zgolj sklicevanje na drugačno ureditev na drugih področjih uporabe javnega dobra (na primer rudarstvo, raba vode za električno energijo), ne da bi bilo ob tem pojasnjeno, v čem so ti primeri med seboj enaki, glede na vlogo in prispevek države in samoupravne lokalne skupnosti, namreč še ne dopušča ugotovitve, da gre za različno obravnavo enakih primerov niti za obstoj pravne praznine.
ZV-1 člen 124, 124/1, 124/5, 128, 128/1. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-5, 8, 9.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - način rabe vode - skladnost uredbe z zakonom
Vodno dovoljenje vsebuje opis vrste, obsega in namena vodne pravice, zato tožnica v tem postopku ne more doseči ugotavljanja specifičnosti načina rabe vode v tehnološki namen in drugačne opredelitve, kot izhaja iz izdanega delnega vodnega dovoljenja.
ZV-1 člen 7, 7-35, 119, 119/1, 124, 124/1. Uredba o vodnih povračilih člen 7, 8. 10. Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010. ZUP člen 247, 247/1, 253, 253/2.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - nesprejem podzakonskega akta o višini dajatve - pravna praznina - uporaba cene iz predhodnega obdobja - exceptio illegalis - prepoved reformatio in peius
Zapolnjevanje pravne praznine pri odmeri vodnega povračila v prvi polovici leta 2011 po cenah iz Sklepa o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010 bi bilo v škodo tožeči stranki, saj bi bilo vodno povračilo, kolikor bi bil Sklep za leto 2011 sprejet pravočasno, zanjo bistveno nižje. Sodišče trdi, da nepravočasni sprejem Sklepa 2011 ne sme biti v breme tožeče stranke in se strinja s tožečo stranko, da bi drugačna razlaga pomenila poseg v temelje ustavnega koncepta pravne države. V danih razmerah bi se kot ugodnejša za tožečo stranko sicer kazala uporaba Sklepa 2011 tudi za prvo obdobje tega leta, vendar pa bi to pomenilo retroaktivno uporabo predpisa, saj je Sklep 2011 stopil veljavo šele z dnem 30. 7. 2011. Sodišče torej ugotavlja, da Sklepa 2010 ni dopustno uporabiti (načelo exceptio illegalis) za odmero vodnega povračila v prvi polovici leta 2011, kar pomeni, da je tožena stranka s tem, ko se je oprla na ta predpis, napačno uporabila materialno pravo in je to tudi razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
Nobenega dvoma ni, da je znesek še neporavnane obveznosti iz naslova vodnega povračila, ki ga je določil drugostopenjski organ, višji od te obveznosti, določene s prvostopenjsko odločbo, kar že samo po sebi pomeni, da je bila odločitev drugostopenjskega organa v škodo tožeči stranki kot pritožnici. Drugostopenjski organ bi, po mnenju sodišča, to lahko storil le, če bi ugotovil, da so za spremembo odločbe v škodo tožeče stranke izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Te pogoje bi moral v obrazložitvi svoje odločitve natančno opredeliti in utemeljiti, česar pa ni storil.