vodno dovoljenje - neposredna raba vode - gojenje sladkovodnih organizmov - ekološko pomembno območje
Tožeča stranka je zaprosila za izdajo vodnega dovoljenja na območju, ki ima s področja ohranjanja narave poseben status, zato sodišče meni, da je bila odločitev prvostopenjskega organa, ki je v postopek na podlagi določbe 44. člena ZON pritegnil ZRSVN, pravilna.
Način gojitve sladkovodnih organizmov v jezeru bi morala tožeča stranka opredeliti sama (kar je tudi storila in izrecno navedla, da gradnja bazenov ni predvidena) v vlogi 23. 1. 2013 oziroma v morebitni dopolnitvi ali razširitvi svoje vloge. Da je to storila iz listin priloženega upravnega spisa ni razvidno, navedba v pisni izjavi z dne 5. 3. 2013, ki se nanaša na možne druge načine gojitve, pa po presoji sodišča ne pomeni, da je stranka svojo vlogo razširila.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - koncesijski akt - v obliki predpisa izdan akt - podelitev vodne pravice - zavrženje tožbe
Izpodbijana Uredba o koncesiji za rabo termalne vode - koncesijski akt je bila izdana na pobudo tožeče stranke kot obstoječe uporabnice vode, ki je vodo uporabljala brez vodne pravice, podlaga za njeno izdajo pa je prehodna določba 199.a člen ZV-1. Dejstvo, da je izpodbijana Uredba izdana po prehodnih določbah ZV-1, postopka podelitve koncesije ne spreminja. Specialna je le določba o podelitvi koncesije brez javnega razpisa, sicer pa se koncesija podeli v skladu z določbami tega zakona, torej z odločbo o podelitvi koncesije.
Dejstvo, da je tožečo stranko kot osebo iz prvega odstavka 2. člena Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode mogoče identificirati, ne pomeni, da gre za akt, ki ureja posamična razmerja, saj Uredba nima neposrednega učinka na pravni položaj tožeče stranke. Z njo ni odločeno o podelitvi koncesije in o obveznostih tožeče stranke kot koncesionarja, kot se zmotno navaja v tožbi. Uredba je pravna podlaga za izdajo in vsebino posamičnega akta - odločbe o podelitvi koncesije ter za sklenitev koncesijske pogodbe.
vodno dovoljenje - raba vode- raba vode za proizvodnjo električne energije - stranka v postopku - pooblaščenec
Skladno z določbo 53. člena ZUP imajo dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama. Po presoji sodišča zato v spornem primeru dejstvo, da je vlogo za izdajo koncesije za rabo vode (sedaj vodno dovoljenje) vložil pooblaščenec strank, na samo pravilnost in zakonitost vodenja postopka ne vpliva, vpliva pa na pravilno opredelitev strank postopka.
V zadevi je sporno vprašanje, ali bo dodeljeno vodno dovoljenje vplivalo na rabo vode tožeče stranke. Zaradi nasprotujočih interesov med strankama postopka je prvostopenjski organ v skladno z določbo 146. člena ZUP razpisal ustno obravnavo ter v obrazložitvi izpodbijane odločbe na več mestih pojasnil, da obratovanje MHE ne bo imelo vpliva na pravice tožeče stranke do rabe vode. Drugostopenjski organ pa je pojasnil, da se konkretna vodna pravica ne nanaša na rabo vode iz vodotoka Ljubija, za katero ima tožeča stranka pridobljeni dve vodni pravici po koncesijskih pogodbah.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vpliv na vodni režim - poseg na priobalnem zemljišču - vodno soglasje
Po določbi 150. člena ZV-1 se kot poseg v prostor, ki lahko vpliva na vodni režim, obravnavajo posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, za kar tudi gre v obravnavanem primeru. Za takšen poseg pa je v skladu s citirano določbo potrebno vodno soglasje, ki ga tožnik nima.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - poseg v vodno in priobalno zemljišče - vodno soglasje
Že sam nedovoljen poseg na vodno in priobalno zemljišče pomeni škodo, ki jo je praviloma mogoče odpraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, zato inšpektorju škode ni treba še posebej izkazovati.
nedovoljen poseg v prostor - ukrep inšpektorja za okolje - na priobalnem zemljišču zgrajen objekt - montažna ograja
Besedilo 7. točke prvega odstavka 37. člena ZV-1 je treba razumeti kot celoto, kar pomeni, da gre za izjemo, ki gradnjo na vodnem in priobalnem zemljišču dopušča zaradi interesov obrambe in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaradi izvajanja nalog policije, torej gre za izjemo, kamor gradnja spornega objekta (ograje), ki je po izjavi tožeče stranke namenjena varovanju zasebnega premoženja, ne sodi.
ZV-1 člen 124, 124/1, 124/5. Uredba o vodnih povračilih člen 4, 6, 7, 7/2, 8. ZUP člen 113, 113/2. ZUS-1 člen 5, 5/4.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - uporaba cene za osnovo vodnega povračila iz predhodnega obdobja - stroški upravnega postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Če v roku, ki ga določa Uredba o vodnih povračilih, ni bila določena nova letna cena za osnovo vodnih povračil, to v tem primeru, ko gre za zakonsko obveznost, ki izhaja že iz ZV-1, še ne pomeni, da imetnik vodne pravice vodnega povračila ni dolžan plačati. Plačati ga je dolžan po samem zakonu v višini, ki je veljala v preteklem letu.
Drugi odstavek 113. člena ZUP ne določa, da bi se pri tem lahko upoštevalo, ali je stranka v ponovljenem postopku delno uspela, glede upoštevanja krivde pa tretji odstavek 113. člena ZUP določa, da se ta upošteva, kadar stroške povzroči kakšen udeleženec postopka, kar pa se ne nanaša na obravnavani primer.
Izpodbijani sklep vlade se ne nanaša na posamična razmerja, saj se konkretno ne nanaša določno na tožečo stranko, temveč na splošno na vse zavezance, katerim se odmerjajo vodna povračila za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč.
Sodišče ne more ocenjevati primernosti višine vodnih povračil, kot so bile določene v Sklepu o določitvi cene za osnovo vodnega zemljišča za leto 2010, saj gre v tem primeru za strokovno tehnično in ne za pravno vprašanje.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - pogoji za izdajo dovoljenja - soglasje lastnika priobalnega zemljišča - lastninska pravica na vodnem zemljišču
Tožeča stranka v zadevi ni pridobila potrebnega soglasja lastnika zemljišča, zato že iz tega razloga ne izpolnjuje pogojev za izdajo zahtevanega vodnega dovoljenja.
Ne glede na to, da del zemljišča s parc. št. 1/4 ni vpisan v zemljiško knjigo, je zemljišče last Republike Slovenije in bo vpis v zemljiško knjigo, ko bo izveden, le deklaratornega značaja, saj je že z uveljavitvijo ZV-1 ta del zemljišča postal last Republike Slovenije po samem zakonu. Na samo odločitev v zadevi pa to ne vpliva, saj tožeča stranka, ne glede na navedeno ne more dobiti vodnega dovoljenja, ker nima soglasja enega od obeh lastnikov zemljišča, potrebnega za izvajanje vodne pravice.
ZV-1 člen 150, 175, 175/1, 175/1-3. ZIN člen 29, 29/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za naravo - gradnja na priobalnem zemljišču - vodno soglasje - inšpekcijski zavezanec
Upravna organa sta pravilno štela, da so bile z gradnjo v zaščitenem 5-metrskem pasu kršene določbe 150. člena ZV-1, saj za tako izveden poseg tožnica ni pridobila v 1. točki drugega odstavka 150. člena ZV-1 zahtevanega vodnega soglasja, s tem pa je bila po presoji sodišča dana podlaga za izrek ukrepa na podlagi 175. člena ZV-1.
Sodišče kot neutemeljenega zavrača tožbeni ugovor, ki se nanaša na določitev inšpekcijskega zavezanca. Tožnici se namreč očita gradnja v nasprotju z vodnim soglasjem z dne 30. 3. 2005, ki je bilo izdano samo njej. Prav tako je bilo tožnici izdano tudi gradbeno dovoljenje, zato je bila pravilno določena kot edina inšpekcijska zavezanka.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - pogoji za izdajo vodnega dovoljenja - soglasje lastnika priobalnega zemljišča
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da tožeča stranka ne izpolnjuje enega od bistvenih pogojev za pridobitev vodnega dovoljenja, to je, da ima soglasje lastnika priobalnega in vodnega zemljišča, kar določa 120. člena ZV-1, ter je v posledici tega utemeljeno zavrnil vlogo tožeče stranke.
ZV-1 člen 150. Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka člen 4, 4/8, 4/9, 7.
vodno dovoljenje - vodno dovoljenje za odvzem vode za tehnološke namene - kratek odvzem vode - točkovni odvzem vode
Ne gre za točkovni odvzem vode v primeru, ko se voda v vodotok ne vrača tik pod odvzemom, temveč na razdalji 55 m oz. 56 m, merjeni po liniji vodotoka. Ker torej obstaja razdalja med mestom odvzema vode in mestom njenega vračanja, pa gre lahko le za kratek odvzem vode.
vodno dovoljenje - pogoji za izdajo vodnega dovoljenja - neposredna raba morja za pristanišče - pridobljena soglasja
Prvostopenjski organ ne bi smel izhajati iz stališča, da je zgolj Mestna občina Koper lastnik zemljišča, pa čeprav je tako vpisano v zemljiški knjigi, ampak bi moral izhajati tudi iz določila prvega odstavka 182. člena ZV-1, ki kot lastnika vodnega zemljišča določa Republiko Slovenijo. Zaradi navedenega razloga je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, posledično temu pa tudi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, ker se ni ugotavljalo, ali s podelitvijo vodnega soglasje soglaša Republike Slovenija.
vodno soglasje - poplavno območje - vsebina projektne dokumentacije - zavrženje vloge - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi je sporno že od začetka postopka to, ali bo predvidena gradnja sploh stala na poplavnem območju ali ne, kar pa je že stvar vsebinske presoje, zato sodišče meni, da niso podani procesni pogoji za zavrženje vloge kot nepopolne, ampak bi bilo potrebno vlogo tožeče stranke vsebinsko obravnavati, kar pa pomeni, da je potrebno upoštevati tudi načelo zaslišanja stranke ter pred izdajo končne odločitve dati stranki možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
ZV-1 člen 135, 135/1, 135/1-6. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 14, 14/2.
vodno dovoljenje - obveznost priključitve na javni vodovod - prenehanje vodnega dovoljenja - nesorazmerni stroški izvedbe priključka stavbe na javni vodovod
Nesorazmerni stroški, ki jih zatrjuje tožeča stranka (zamenjava vodovodne napeljave in plačilo komunalnega prispevka), ne predstavljajo stroškov, povezanih z izvedbo priključka na javni vodovod. Priključek na javni vodovod predstavlja le cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema.
ZV-1 člen 109, 109/1, 109/1-3, 127, 127/1. ZUP člen 214.
vodno dovoljenje - raba vode za proizvodnjo električne energije - pogoji za podelitev vodne pravice - ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov - obrazložitev odločbe
Utemeljitev odločitve prvostopenjskega organa ne zadošča standardu obrazložitve, kot ga opredeljuje določba 214. člena ZUP, saj iz nje ne izhajajo razlogi, podprti s podatki o nameravanem posegu in vplivu odvzema vode na vodotok in v njem živeče vrste rib in rakov deseteronožcev, niti podatki, ki bi dokazovali vpliv posega na ekološko še sprejemljiv pretok vode, torej izpodbijana odločba ne temelji na izračunih na podlagi Uredbe o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka, na uporabo katere napotuje drugi odstavek 109. člena ZV-1. Gre za podatke, ki so sicer delno vključeni kot priloga tožnikovega predloga in podatke iz strokovnega mnenja pred izdajo koncesije za proizvodnjo električne energije, vendar sklicevanje na to strokovno mnenje, ki vsebuje tudi izračun podatkov po kriterijih iz zgoraj navedene Uredbe, ne more nadomestiti obveznosti organa, da te podatke, v kolikor nanje opre svojo odločitev, obrazloži.
ZV-1 člen 37, 37/1, 38, 38/1, 38/2, 38/3, 125, 125/3.
ukrep inšpektorja za okolje - prost prehod do morskega dobra - raba morja - naravno kopališče - zaračunavanje vstopnine
V obravnavanem primeru ni sporno, da tožnik razpolaga z delnim vodnim dovoljenjem z dne 28. 5. 2009, s katerim je pridobil vodno pravico za neposredno rabo morja za naravno kopališče in da to pravico izvršuje na lokaciji naravnega kopališča „plaža hotela V.“. Da bi za tako rabo (torej za izvajanje podeljene vodne pravice) moral zgraditi objekt, pa ne v postopku niti v tožbi ne zatrjuje. Vsi objekti, ki jih je zgradil (njegov predstavnik je pri inšpekcijskem pregledu navajal npr. zunanji bazen, toaletne prostore, tuše), namreč že po naravi stvari niso objekti, ki bi bili potrebni za izvajanje vodne pravice, ki se nanaša na neposredno rabo morja. Za objekte, ki jih našteva v tožbi, tako tudi sam pove, da so potrebni za dejavnost kopališča. To pa pomeni, da bi tudi brez njih lahko morje neposredno uporabljal. Zato je zmotno stališče, da so njegovi objekti nujni za izvajanje pravice do posebne rabe morja za naravno kopališče.
Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je inšpektorica ob ogledu ugotovila, da je območje naravnega kopališča ograjeno, da se na vzhodni in zahodni strani kopališča nahaja vhod v naravno kopališče, kjer delavca zavezancem zaračunavata in pobirata vstopnino, ob vsakem od obeh vhodov pa je postavljen tudi cenik, da je sicer tik ob morju prost prehod širine okoli 3 m, da pa je ob njem tabla z napisom o dovoljenem prostem prehodu, a brez zadrževanja na plaži. Glede na take neizpodbijane ugotovitve se sodišče strinja tudi s tem, da tožnica za izvajanje svoje vodne pravice, to je za rabo morja za namen naravnega kopališča, ne sme zaračunavati in pobirati vstopnine.
V izpodbijanem sklepu se tožena stranka ni opredelila do tega, ali je možno vloge tožeče stranke za pridobitev koncesije za vrtino (iz l. 2003, 2004) obravnavati kot vloge po 199. členu ZV-1, iz sklepa pa tudi ni razvidno, ali je o teh vlogah, ki se nanašajo med drugim tudi na sporno vrtino, glede konkretne vrtine RgS – 2/88 že kdaj odločila in je tako postopek že zaključen, ali pa se šteje, da je ta postopek v zvezi z vrtino RgS – 2/88 (ne pa tudi v zvezi z ostalimi vrtinami iz teh vlog) še vedno odprt. To pa so v obravnavani zadevi tako pomembne okoliščine za presojo, ali naj se postopek obnove dovoli ali ne, da je obrazložitev preveč pomanjkljiva, da bi se dalo sklep preizkusiti, saj te okoliščine niso pojasnjene. Ker se zaradi pomanjkljive obrazložitve sklepa ne da preizkusiti, je s tem podana kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZUP člen 43, 260, 260-9. ZV-1 člen 108, 136, 136/1, 136/1-3, 150. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - stranka v postopku - imetnik vodnega dovoljenja - soglasje imetnika vodnega dovoljenja
V določbi 150. člena ZV-1 je izrecno zapisano, da se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Gre torej za soglasje, katerega obstoj ugotavlja upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja v okviru 3. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, po kateri mora pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti, ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja. To pomeni, da tožeča stranka oziroma imetnik vodnega dovoljenja ni stranka v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, ampak je stranka le soglasodajalec, ki to soglasje izda v posebnem postopku.
vodno dovoljenje - merila in pogoji za podelitev vodne pravice - prispevna površina vodotoka - exceptio illegalis
Iz obrazložitve predloga Uredbe o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja ne izhaja, da bi bila katerikoli zakonska določba ali mednarodna pogodba vsebinska podlaga za določitev prepovedi izdaje vodnega dovoljenja za rabo vode za proizvodnjo električne energije, če je prispevna površina vodotoka manjša od 10 km2. Poleg tega omenjena obrazložitev tudi ne zahteva prepovedi izdajanja vodnih dovoljenj, če gre za obstoječe vodne objekte, niti ne prepoveduje delovanja obstoječih malih hidroelektrarn, temveč spodbuja povečanje njihove učinkovitosti. S tega vidika torej ni nepomembna okoliščina, da je tožnik za vodno dovoljenje (oz. za koncesijo po takratni ureditvi ZV-1) zaprosil na podlagi 199. člena ZV-1 za obstoječo malo hidroelektrarno. Tudi zato se izdaja vodnega dovoljenja za rabo vode za proizvodnjo električne energije v primerih, ko je oseba pravočasno vložila vlogo v skladu s 199. členom ZV-1, ne more pogojevati s prispevno površino vodotoka.
V skladu s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku sicer ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju (razen v nadaljevanju naštetih primerih), vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da upravni organ po začetku stečajnega postopka ne bi smel voditi odmernega postopka, ki ga začne po uradni dolžnosti, ko na podlagi vložene zavezančeve napovedi, v kateri so podatki, potrebni za odmero, ugotovi, da so za to izpolnjeni pogoji.
Ali bo toženka prišla do poplačila terjatve oz. ali so za to podane ovire z vidika petega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki določa, da če upnik zamudi rok za prijavo terjatve iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve, pa bo na podlagi morebitne prijave odločalo sodišče v stečajnem postopku.