ZV-1 člen 117. ZGJS člen 5, 5/2, 7. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 14, 14/1, 15.
obveznost priključitve na javni vodovod - oskrba s pitno vodo - priključek stavbe na javni vodovod
Objekt A. je bil res zgrajen kot prizidek k stanovanjski hiši B., vendar stoji na svoji nepremičnini in je v tožničini lasti, zato je tožnica kot lastnica in samostojna uporabnica storitev javne službe oskrbe s pitno vodo dolžna izvesti priključek svoje stavbe na javni vodovod.
ukrep inšpektorja za okolje - prosti prehod do morskega dobra - raba morja - naravno kopališče - zaračunavanje vstopnine - postavitev ograje
Za izvajanje vodne pravice tožnica ni zgradila objekta, ker gre za naravno kopališče. Objekti, ki niso namenjeni posebni rabi morja, temveč dejavnosti kopališča, pa niso objekti iz tretjega odstavka 125. člena ZV-1. Zato je pravilno stališče toženke, da tožnica za izvajanje vodne pravice na naravnem kopališču, v obravnavanem primeru za rabo morja, ne more zaračunavati in pobirati vstopnine na podlagi te določbe ZV-1 in s tem ovirati neškodljivega prehoda čez svoje zemljišče do morskega dobra in njegove splošne rabe, kar vsakomur zagotavlja prvi odstavek 38. člena ZV-1.
ukrep inšpektorja za okolje - prosti prehod do morskega dobra - raba morja - naravno kopališče - zaračunavanje vstopnine
Za izvajanje vodne pravice tožnica ni zgradila objekta, ker gre za naravno kopališče. Objekti, ki niso namenjeni posebni rabi morja, temveč dejavnosti kopališča, pa niso objekti iz tretjega odstavka 125. člena ZV-1. Tožnica za izvajanje vodne pravice na naravnem kopališču, v obravnavanem primeru za rabo morja, ne more zaračunavati in pobirati vstopnine na podlagi te določbe ZV-1 in s tem ovirati neškodljivega prehoda čez svoje zemljišče do morskega dobra in njegove splošne rabe, kar vsakomur zagotavlja prvi odstavek 38. člena ZV-1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - neposredna raba morja - naravno kopališče - na priobalnem zemljišču zgrajeni objekti - vstopnina za kopanje v morju
Glede na zakonsko ureditev je bil sporni inšpekcijski ukrep tožnici lahko izrečen, ker je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, da objekti v sklopu „Naravnega kopališča A.“ ne štejejo za objekte iz 5. oziroma 7. točke prvega odstavka 37. člena ZV-1 in da tožnica ni zgradila objekta, potrebnega za izvajanje dejavnosti kopališč (v smislu tretjega odstavka 125. člena ZV-1).
ZV-1 člen 37, 37/1, 37/1-7, 38, 38/3, 175, 175/1, 175/1-9.
inšpekcijski postopek - vode - gradnja na priobalnem zemljišču - obrambi države namenjeni objekti
Kljub temu, da meja vodnega zemljišča ni določena, je jasno, da je tožnica s postavitvijo ovire – ograje na vodnem zemljišču - preprečila prost prehod ob vodnem dobru, kar je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 38. člena ZV-1.
ZV-1 člen 124, 124/1, 124/1-2, 128, 128/1. Uredba o vodnih povračilih člen 6, 6/1, 6/1-2.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - način rabe vode - odvzem vode za tehnološki namen - zakonitost Uredbe o vodnih povračilih
Vodno dovoljenje vsebuje opis vrste, obsega in namena vodne pravice, zato tožnica v tem postopku ne more doseči ugotavljanja specifičnosti načina rabe vode v tehnološki namen in drugačne opredelitve, kot izhaja iz izdanega delnega vodnega dovoljenja.
ZVO-1 člen 124. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 7, 8. ZUS-1 člen 5, 5/4.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil - po izteku roka sprejet sklep - tožba v upravnem sporu - v obliki predpisa izdan akt
Zgolj zamuda roka, določenega v 8. členu Uredbe o vodnih povračilih, še ne pomeni, da imetnik vodne pravice ni dolžan plačati povračila za rabo vode ali da bi bil zaradi tega izpodbijani sklep nezakonit.
V 17. alinei I. točke Sklepa je vlada določila ceno za osnovo vodnih povračil za rabo vodnih zemljišč za obratovanje pristanišč za plovila za leto 2010. Navedena alinea ne določa meril za oblikovanje cene, zato ni predpis ali splošen akt, ki bi ga lahko presojalo sodišče v upravnem sporu po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1.
Glede na določbo četrtega odstavka 33. člena ZDLov-1 so prepovedani posegi v času, ko do gnezdenja ptic lahko pride in ko je gnezdenje na tem območju običajno. Zato ni pravilno stališče, da bi moral lovski inšpektor ugotavljati, ali so v času posega na območju, kjer so se opravljala dela, ptice dejansko gnezdile.
ZGO-1 člen 74a, 74a/1, 76c, 76c/1. ZV-1 člen 14, 150.
gradbeno dovoljenje - gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - vodno soglasje
OPN, na podlagi katere je prvostopenjski organ opravil presojo dopustnosti sporne gradnje tudi z vidika določb ZV-1, dejansko napotuje na pridobitev soglasja po določbah ZV-1. Pri gradnji nezahtevnega objekta pa je soglasje pristojnega soglasodajalca sestavni del zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, saj mora pristojni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja ugotoviti tudi, ali so za načrtovano gradnjo pridobljena vsa predpisana soglasja. Prvostopenjski organ je zato ravnal nepravilno, ko je na podlagi določb ZV-1 sam presojal dovoljenost gradnje podpornega zidu in nato zahtevo zaradi neizpolnjevanja predpisanega odmika iz 14. člena ZV-1 zavrnil.
Zamuda roka, ki ga določa Uredba o vodnih povračilih, še ne pomeni, da imetnik vodne pravice ni dolžan plačati povračila za rabo vode ter da Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010 ni zakonit, ker ni bi sprejet v skladu z 8. členom navedene Uredbe do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, pač pa šele 4. 6. 2010. Gre namreč za vsakoletno obveznost, ki izhaja že iz 124. člena ZV-1. Zato je treba za obdobje, ko cena ni bila določena in je nastala pravna praznina, uporabiti tisto ceno za osnovo vodnega povračila, ki je veljala v predhodnem obdobju, od navedenega datuma dalje pa po vrednostih določenih v Sklepu o določitvi cen za leto 2010.
Pri določitvi višine vodnega povračila je treba v vsakem primeru posebej upoštevati določbe ZV-1 in Uredbe o vodnih povračilih ter uporabo le-teh ustrezno obrazložiti. V izpodbijani odločbi je tožena stranka navedla le določbe Uredbe in Sklepa o določiti cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010, ni pa navedla katere kriterije za izračun višine vodnega povračila je uporabila. Zato sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
Glede na določbe ZV-1 za prenehanje koncesije ni pravno pomembno, ali je krivda za nepridobitev uporabnega dovoljenja za malo hidroelektrarno na tožnici ali ne. Bistveno je, da tožnica uporabnega dovoljenja ni pridobila do roka, določene v koncesijski pogodbi.
Pri določitvi višine vodnega povračila je treba v vsakem primeru posebej upoštevati določbe ZV-1 in Uredbe o vodnih povračilih ter uporabo le-teh ustrezno obrazložiti. V izpodbijani odločbi je tožena stranka navedla le določbe Uredbe in Sklepa o določiti cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010, ni pa navedla katere kriterije za izračun višine vodnega povračila je uporabila. Zato sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
ZUP člen 229, 229/2, 260, 260-1, 260-9, 261, 261/3, 267.
vodno dovoljenje za neposredno rabo morja - obnova postopka izdaje vodnega dovoljenja - dopustnost obnove postopka - udeležba v postopku - pritožba
Iz upravnih spisov izhaja, da sta tožeči stranki zahtevali vročitev vodnega dovoljenja, katerega postopek izdaje želita obnoviti, vendar je bila njuna zahteva pravnomočno zavržena, ker nista izkazali pravnega interesa za vstop v postopek za izdajo navedenega vodnega dovoljenja. Upravni organ je zato pravilno presodil, da gre v konkretni zadevi za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, zaradi česar iz razloga 9. točke 260. člena ZUP obnove postopka ni mogoče predlagati.
ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/3. ZV-1 člen 38, 38/1, 38/3.
ukrep inšpektorja za okolje - prost prehod ob vodnem dobru - načelo zaslišanja stranke
Tožnici v obravnavanem postopku ni bilo omogočeno, da se izreče glede dejstev, pomembnih za ugotovitev kršitve, torej glede omejevanja prostega prehoda ob reki Krki. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka.
Če je neposredna raba vode povezana s posegom v prostor, za katerega je treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor, že organ, ki odloča o izdaji vodnega dovoljenja preveri, ali je tak poseg v prostor skladen s prostorskimi akti in če ni, lahko zavrne njegovo izdajo že na tej pravni podlagi.
Obravnavano zemljišče je po PUP opredeljeno kot kmetijsko zemljišče 2. kategorije. Iz PUP izhaja, da je na navedenem območju izjemoma in pod navedenimi pogoji dopustna nova gradnja vinske kleti, lokacija nove samostojne kmetije, gradnja objektov za spravilo sadja, gradnja male komunalne čistilne naprave in postavitev spominskih obeležij. Ker objeti ribogojnice ne spadajo med navedene objekte, njihova gradnja na navedenem območju ni skladna s PUP.
ZV-1 člen 124, 124/1. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 5/1, 6, 9.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - obratovanje kopališča - obseg vodne pravice - letni obseg rabe vode
Prvi odstavek 5. člena Uredbe o vodnih povračilih obseg vodne pravice za potrebe določitve vodnega povračila opredeljuje kot letni obseg rabe. Med strankama ni sporno, da vodno dovoljenje tožnici daje pravico do uporabe vodnega zemljišča le v času kopalne sezone, kar pomeni, da letni obseg rabe vodnega zemljišča ni določen le s površino vodnega zemljišča, temveč tudi po času.
ZV-1 člen 124, 124/1, 124/5. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 5/1, 5/2, 5/3, 6, 8, 9.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - zakonitost Uredbe o vodnih povračilih - tehnične zmožnosti za izkoriščanje potencialne energije
Sodišče je že v več zadevah, ki jih je obravnavalo v zvezi z odmero vodnih povračil, presodilo, da uporabljene določbe Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo nekih novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v prvem in petem odstavku 124. člena ZV-1.
Tožnica je zmanjšane proizvodnje električne energije (133.191,642 MWh namesto 145.287,00 MWh) uveljavljala izključno iz razloga svojih tehničnih zmožnosti, ki pa pri odmeri vodnega povračila niso upoštevne. Ker toženka v skladu s prvim odstavkom 139. člena ZUP dokazov o dejstvih, ki niso pomembna za izdajo odločbe, ni dolžna izvajati, drugih razlogov za zmanjšanje izkoriščanja potencialne energije pa tožnica ni zatrjevala, ne drži trditev, da toženka v postopku ni ugotovila resničnega dejanskega stanja.
vodno soglasje - zacevitev jarka - obstoječi objekti na vodnih in priobalnih zemljiščih
Izključitev prepovedi iz 37. člena ZV-1, ki jo določa 201. člen istega zakona, lahko velja le za objekte, za katere je bilo pridobljeno ustrezno soglasje v času njihove gradnje.
Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi člen 12, 16, 16/3, 18. Direktiva št. 2008/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod člen 8, 8/2.
priznanje označbe naravne mineralne vode - mnenje ekspertne komisije - voda iz istega izvira
Po presoji sodišča gre v konkretni zadevi za mineralno vodo iz istega vodnega vira, ki je že dobila priznanje naravne mineralne vode in se trži pod blagovno znamko Donat Mg, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ekspertna komisija je namreč ugotovila, da ni mogoče podati pozitivnega mnenja za priznanje iste naravne mineralne vode pod drugo blagovno znamko.