vodotok - prepoved odvzema vode iz vodotoka - izvršitev inšpekcijske odločbe - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje inšpekcijske odločbe
Tožnik tistega, kar mu je bilo naloženo z odločbo, prostovoljno ni izpolnil, zato se z izpodbijanim sklepom utemeljeno odreja prisilno izvrševanje odločbe.
V obravnavani zadevi tožnik ne more uspeti z ugovorom, da številka parcele, kjer naj bi gojil ribe, ni pravilna. Gre namreč za številko parcele, navedeno v izreku inšpekcijske odločbe, pravilnosti le-te pa po izrecni določbi prvega odstavka 292. člena ZUP ni mogoče izpodbijati s pritožbo (in posledično tudi ne s tožbo) zoper sklep o dovolitvi izvršbe.
vodno dovoljenje - raba vode za lastno oskrbo s pitno vodo - škropljenje teniških igrišč
Pri lastni oskrbi s pitno vodo ne gre za nobeno drugo oskrbo s pitno vodo, kot je oskrba lastnega gospodinjstva. Raba vode za škropljenje teniških igrišč v obravnavanem primeru, ko tožnik ne navaja, da bi predstavljala teniška igrišča del njegovega lastnega gospodinjstva, zato ne pomeni lastne oskrbe s pitno vodo.
vodno dovoljenje - vodno dovoljenje za neposredno rabo vode - vodni mlin - skladnost z načrtom upravljanja voda
Nameravana posebna raba vode v konkretni zadevi ni skladna z načrtom upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja. Ta je bil sprejet z Uredbo, ki v prvem odstavku 6. člena določa, da se vodne pravice za posebno rabo vode ne podeli na odsekih vodotokov, pomembnih za določitev referenčnih razmer, značilnih za ta tip površinske vode.
vodno dovoljenje - vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo - priključitev na javni vodovod - prenehanje vodnega dovoljenja
Po 6. točki prvega odstavka 135. člena ZV-1 vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo preneha z nastankom obveznosti priključitve na javni vodovod po predpisih o oskrbi s pitno vodo.
ZV-1 člen 117, 117/1, 119, 119/1, 125, 125/1, 125/1-1. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 13, 13/1, 14, 14/1, 14/2.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - lastna oskrba s pitno vodo - priključitev na javni vodovod - nesorazmerno visoki stroški priključitve - pritožbena novota
Tožnica je nesorazmerno visoke stroške priključitve objekta na javni vodovod uveljavljala šele v pritožbi, in to ne da bi obrazložila, zakaj tega ni storila že prej. Zato teh navedb o stroških priklopa na javni vodovod ni mogoče upoštevati. Poleg tega drugi odstavek 14. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo govori izključno o stroških, povezanih z „izvedbo priključka stavbe (…) na javni vodovod“. Pojem izvedbe priključka stavbe pa ne zajema vodovodne napeljave znotraj stavbe, zato stroškov v zvezi s to napeljavo ni mogoče upoštevati kot nesorazmerne stroške v smislu navedene določbe.
ZV-1 člen 120, 120/1, 121, 121/1. ZV-1A člen 88, 88/1.
vodno dovoljenje - prenos vodne pravice - pogoji za prenos vodne pravice - posest objektov in naprav ribogojnice
Za prenos vodne pravice je bistveno, kdo ima objekte in naprave, s katerimi se izvaja vodna pravica v posesti, in ne v lasti, zato zgolj na ugotovitvi, da ima prizadeta stranka v lasti 40% delež objektov ribogojnice, ni mogoče utemeljiti njenega upravičenja do delnega prenosa vodne pravice, če se ne ugotovi, da ima naveden delež objektov tudi v posesti.
vodno soglasje - pogoji za izdajo soglasja - poseg na priobalnem zemljišču - obstoječi objekti na priobalnih zemljiščih
Iz dokazil v postopku izhaja, da se je z gradbenimi deli prostornina prvotnega objekta bistveno povečala. V obravnavanem primeru zato ni mogoče govoriti o adaptaciji obstoječega skladiščnega objekta, za katerega bi bilo mogoče uporabiti izjemo iz prvega odstavka 201. člena ZV-1.
ZIN člen 32. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-3. ZGJS člen 5, 5/2. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/11, 14, 14/1.
ukrep občinskega inšpektorja - oskrba s pitno vodo - priključitev na javni vodovod - status javnega vodovoda
Vodovod dobi status javnega vodovoda šele takrat, ko je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen opravljanju storitev javne službe. Ker vodovod na spornem območju nima statusa javnega vodovoda, bi se tožnik nanj lahko priključil le v smislu lastne oskrbe. Le ta pa se lahko po drugem odstavku 3. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo izvaja le na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe.
ZV-1 člen 11, 11/1, 15, 15/1, 19, 21, 21/8. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-6.
prenehanje naravnega vodnega javnega dobra - vodno zemljišče v lasti države - pravica do uvedbe postopka - pravni interes - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica kot lastnica sosednjih nepremičnin nima pravice do uvedbe postopka po uradni dolžnosti zaradi prenehanja statusa naravnega vodnega javnega dobra na nepremičnini v lasti druge osebe zaradi tega, da bi se na ta način zanjo ustvarili pogoji za pridobitev lastninske pravice na predmetni nepremičnini.
ZV-1 člen 117, 117/1, 117/2, 117/3, 119, 119/1, 125, 125/1, 125/1-1, 128, 128/3. SPZ člen 214. ZUP člen 214.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - lastna oskrba s pitno vodo - priključitev na zasebni vodovod - obrazložitev odločbe
Izrek odločbe ne vsebuje opisa vodnega vira in mesta izvajanja vodne pravice, ki je eden izmed obveznih sestavin vodnega dovoljenja, tako, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali se vodno dovoljenje nanaša na neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo na navedenih vodnih virih ali na rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.
SPZ v 214. členu dopušča nastanek stvarne služnosti tudi z odločbo državnega organa, vendar ZV-1 ne predvideva, da se o služnosti iz tretjega odstavka 117. člena odloča z vodnim dovoljenjem.
ZV-1 člen 10, 11, 12, 13, 15, 151, 151a, 152, 153, 153/8. ZGO-1 člen 50, 50/5.
vodno dovoljenje - vodno soglasje - projektni pogoji - informacija o pogojih gradnje - nesprejemljiv poseg - celinske vode
Toženka ima pravno podlago za zavrnitev izdaje vodnega soglasja kljub temu, da v zadevi niso bili najprej izdani projektni pogoji, če poseg v prostor ni sprejemljiv.
Celinsko vodo je treba obravnavati kot javno dobro, ki uživa pravno varstvo po ZV-1 ne glede na to, da meja njenega vodnega zemljišča ni evidentirana v katastru.
soglasje za ograditev dela gozda - vodovarstveno območje - vodno zajetje - cevovodi
Iz opredelitve namena, zaradi katerega se določi vodovarstveno območje, izhaja, da je razlog varovanje vodnega telesa, ki služi odvzemu ali javni oskrbi s pitno vodo.
Vodno zajetje je objekt, ki je v neposrednem stiku z vodo iz vodnega telesa in je namenjen odjemu vode iz njenega vira (npr. reke, podzemnih voda). Šele tako odvzeta voda se lahko v nadaljevanju zbira oz. hrani v zbiralniku, iz njega pa po transportnem sistemu (cevovodih) pride do porabnikov.
Glede na navedeno je upravni organ, ki je očitno štel, da je to potrebno zaradi zaščite zajetja, iz katerega je drugemu tožniku dovoljena raba vode za zalivanje, ravnal pravilno, ko je izdal soglasje le za ograditev vodnega zajetja ne pa tudi cevovodov.
ZV-1 člen 199. ZUS-1 člen 28, 36/1, 36/1-2, 69, 69/1.
vodno dovoljenje - molk organa - tožba zaradi molka organa - preuranjena tožba - zavrženje tožbe - izdaja vodnega dovoljenja - enostopenjski postopek
Tožba zaradi molka organa, ki jo je tožeča stranka vložila zoper prvo toženo stranko je preurajnjena. Glede te tožbe ni izpolnjena niti procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka prvostopenjskega organa. Tožba zaradi molka organa za pridobitev koncesije, ki jo tožeča stranka zahteva od drugotožene stranke pa je preuranjena tudi iz razloga, ker mora tožeča stranka v skladu z določbami ZV-1 za rabo spornih vodnih površin najprej pridobiti vodno dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor, šele potem Vlada Republike Slovenije odloča o podelitvi koncesije brez javnega razpisa v skladu z določbami ZV-1.
Tožba zaradi molka organa vložena zoper drugo toženo stranko je utemeljena. V obravnavanem primeru gre za enostopenjski upravni postopek, upoštevajoč določbo 199. člena ZV-1. Drugo tožena stranka o vlogi tožeče stranke, v kateri je slednja zaprosila za izdajo vodnega dovoljenja po določbi 199. člena ZV-1, ni odločila, niti ni odločila o vlogi po tem, ko je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo odločbe v naslednjih sedmih dneh na podlagi drugega odstavka 28. člena ZUS-1.
Procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka prvostopenjskega organa ni podana. Tožeča stranka pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa od toženih strank ni zahtevala odločitve o vlogi v sedmih dneh od prejetja zahteve. Tako ni mogoče govoriti o molku organa, zato je tožba preuranjena.
vodno dovoljenje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - stranka postopka
Tožnik ne more izkazati udeležbe v postopku z dokazi, ki so datirani v času, ko zahteva za izdajo predmetnih vodnih dovoljenj sploh še ni bila vložena.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - podelitev vodne pravice - pogoji za izdajo vodnega dovoljenja - lastništvo zemljišča - soglasje lastnika zemljišča
Dejstvo, da je ob vložitvi zahteve za izdajo vodnega dovoljenja lastništvo na zemljišču, na katerem stoji vodnjak, izkazovala le tožnica in da je glede ostalega solastniškega deleža na sporni nepremičnini še v teku pravdni postopek, v obravnavani zadevi pomeni, da za izdajo vodnega dovoljenja niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.
vodno soglasje za prestavitev potoka - vodno zemljišče - poseg v vodno zemljišče - naravno javno dobro - obrazložitev odločbe
Določba 8. odstavka 153. člena ZV-1 poleg neskladnosti s projektnimi pogoji kot razlog za zavrnitev izdaje soglasja določa tudi ugotovitev, da poseg v prostor ni sprejemljiv. Vsebinsko enaka je tudi določba 5. odstavka 50. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki jo je po 1. odstavku 151.a člena ZV-1 treba uporabljati v primerih, ko gre za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov in vodno soglasje po ZV-1. Toženka je torej imela pravno podlago za zavrnitev izdaje vodnega soglasja kljub temu, da v zadevi niso bili najprej izdani projektni pogoji, vendar pa se pri tem ne more sklicevati na vsebino informacije o pogojih gradnje, temveč na ustrezno obrazloženo ugotovitev, da poseg v prostor ni sprejemljiv.
Po 1. odstavku 15. člena ZV-1 so celinske vode naravno javno dobro. Vnos podatkov o meji vodnega zemljišča v vodni oziroma zemljiški kataster zato lahko predstavlja le evidentiranje teh podatkov, ni pa mu mogoče pripisovati konstitutivnosti, torej tega, da bi predstavljal pogoj za varstvo voda po ZV-1.
ZZUZIS člen 17, 27. Pravilnik o pitni vodi člen 10, 21.
inšpekcijski ukrep - ukrep zdravstvenega inšpektorja - oskrba z neoporečno pitno vodo - upravljalec sistema - izvajalec javne službe - dolžnosti upravljalca sistema
Z vidika presoje zakonitosti izpodbijanega akta ni pomembno, kje je do konkretnega onesnaženja na določen dan prišlo, ampak je bistveno, da ima tožnik kot upravljavec vzpostavljen učinkovit sistem za notranji nadzor v smislu 1. odstavka 17. člena ZZUZIS in Pravilnika o pitni vodi ter da v primerih omejitev ali prepovedi uporabe pitne vode takoj obvesti uporabnike.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - zmanjšanje vodnega povračila iz naslova stroškov
Določba 124. člena ZV-1 ne daje podlage za zmanjšanje vodnega povračila zavezanca iz naslova stroškov, ki jih je tožnik utrpel zaradi saniranja naravne ujme. Navedeni stroški tožnika so kvečjemu lahko podlaga za samostojen tožbeni zahtevek na podlagi določb ZV-1, v postopku pred rednim sodiščem, nikakor pa ne morejo biti „pobotane“ v tem upravnem sporu z zneskom odmerjenega vodnega povračila zavezancu.