tožba po 4. členu ZUS-1 - subsidiarno sodno varstvo - drugo sodno varstvo - redni upravni spor - tožba zoper dokončen upravni akt - zavrženje tožbe
Pritožnika nista upravičena do uveljavljanega sodnega varstva v upravnem sporu po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, ker imata zagotovljeno drugo sodno varstvo, in sicer v okviru rednega upravnega spora na podlagi 2. člena ZUS-1.
Glede na to, da je bil pritožnikoma v postopku izdaje gradbenega dovoljenja v obravnavanem primeru na podlagi njune priglasitve udeležbe po prejetem vabilu priznan status stranskih udeležencev, bosta zoper končni upravni akt, izdan v predmetnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, imela možnost vložiti tožbo v upravnem sporu. V tem sporu pa bosta lahko uveljavljala tudi zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, storjene v postopku izdaje tega akta, torej tudi iz razloga, ker naj bi jima bila z opustitvijo vročitve zahteve drugega udeleženca za vstop v postopek kršena pravica do izjave po 22. členu Ustave.
ZUP člen 238. ZUS-1 člen 20, 20/3, 27, 27/1, 27/1-3, 52, 52/1.
predlog za dopustitev revizije - prekluzija dokazov - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je Upravno sodišče Republike Slovenije pravilno razlagalo določbe 238. člena ZUP ter 3. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 20. člena in prvim odstavkom 52. člena ZUS-1, ko je štelo, da je bila tožnica v okoliščinah konkretne zadeve prekludirana s predložitvijo dokazil v pritožbenem upravnem (davčnem) postopku in da se ta dokazila ne upoštevajo?"
upravno sodišče - zunanji oddelek pristojnega sodišča - predlog za prenos krajevne pristojnosti - pristojnost za odločanje - prenos stvarne pristojnosti - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče sicer na predlog stranke lahko odloči o prenosu krajevne pristojnosti (67. člen Zakon o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), vendar gre pri tem izključno za prenos pristojnosti na drugo sodišče z enako stvarno pristojnostjo, ne pa na sodišče drugačne stvarne pristojnosti. Prenos krajevne pristojnosti na povsem drugo sodišče v upravnem sporu ni mogoč, saj v Republiki Sloveniji obstaja le eno sodišče, ki je stvarno pristojno za obravnavo teh sporov.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-4, 32/2-5. ZUS-1 člen 4, 4/1.
tožba po 4. členu ZUS-1 - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - postopek pred rednim sodiščem - sojenje v nerazumnem roku - ni upravni spor - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Na podlagi 4. člena ZUS-1 ni mogoče uveljavljati sodnega varstva v upravnem sporu zoper posamične akte sodnika, saj je že s sodnim odločanjem v temeljnem postopku zagotovljeno tisto sodno varstvo, ki ga zahteva Ustava RS, zoper sodne odločitve pa se zagotavljajo pravna sredstva v postopkih, v katerih so bile izdane.
Zgolj neuspeh v primeru vložitve pravnega sredstva, ki je spoznano za učinkovito, tega ne spremeni v neučinkovito v smislu upravičenosti do subsidiarnega upravnega spora in tako tudi iz razloga zatrjevanega sojenja v nerazumnem roku ni mogoč upravni spor po 4. členu ZUS-1.
nedovoljena pritožba - pravniški državni izpit (PDI)
Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.S tem pa, kot je presodilo že Ustavno sodišče v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008, ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI SPOR
VS00073099
ZST-1 člen 6b, 6b/1.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nepravočasno plačilo sodne takse - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev - ustavitev postopka - zavrnitev pritožbe
Določba 6.b člena ZST-1 varuje le taksnega zavezanca, ki je sodno takso plačal v roku, določenem v plačilnem nalogu, sredstva pa so na prehodni podračun sodišča prispela šele v roku treh delovnih dni od poteka roka za plačilo. Ta določba ne varuje taksnega zavezanca, ki je nalog za plačilo sodne takse dal ponudniku plačilnih storitev šele po poteku roka iz plačilnega naloga in ni namenjena podaljšanju tega roka.
Sestavni del predloga predloga za dopustitev revizije je navedba okoliščin, ki kažejo, da odgovor na predlagano pravno vprašanje ni pomemben le z vidika predlagateljevega interesa v konkretni zadevi, ampak je potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi namreč opravlja predvsem javno funkcijo, na kar kaže tudi v ZPP-E uzakonjena dopuščena revizija po kriteriju pomembnosti spornega pravnega vprašanja. Obravnavani predlog pa glede tega vsebuje le povzemanje določbe 367.a člena ZPP, kar v skladu z dosedanjimi stališči Vrhovnega sodišča za utemeljitev pomembnosti ne zadošča.
prepozen predlog za dopustitev revizije - pravni pouk o pravnem sredstvu - izredno pravno sredstvo - prava neuka stranka - zavrženje predloga
Stranka mora predlog za dopustitev revizije podati v roku 30 dni po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, v upravnem sporu torej po vročitvi sodbe Upravnega sodišča, zoper katero ni pritožbe po 73. členu ZUS-1.
ZLS člen 21, 93. ZUreP-2 člen 5, 50. GZ člen 36, 36/2. ZPP člen 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - gradbeno dovoljenje - občina kot stranski udeleženec v postopku - varstvo javne koristi - izvirna pristojnost občine - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali občina v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko (npr. z vložitvijo pritožbe zoper izdano gradbeno dovoljenje) varuje javni interes glede skladnosti nameravanih gradenj z občinskimi prostorskimi akti?
začasna odredba - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - gradbeno dovoljenje - težko popravljiva škoda ni izkazana - učinkovitost sodnega varstva
O vprašanju, ali ima oseba pravico udeleževati se (tujega) postopka in posledično vlagati pravna sredstva zoper meritorno odločitev, mora biti odločeno v času trajanja tega postopka.
Sklep o ustavitvi postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb ter ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Ob izdaji navedenega sklepa ostane pravna situacija nespremenjena, saj inšpektor ne poseže v pravni položaj zavezanca in drugih oseb in v izreku tega sklepa ničesar ne ugotavlja, niti ne nalaga in tudi ne zavrača kakšnega zahtevka.
Opozorilo je sicer ukrep inšpektorja kot oblastvenega organa, vendar ga inšpektor izreče med inšpekcijskim postopkom, če oceni, da je tak ukrep zadosten. Izrek opozorila torej ni obvezen, inšpektorjeva ocena zadostnosti tega ukrepa pa temelji na predpostavki, da se zavezanec zaveda protipravnosti svojega ravnanja in nujnosti odprave nepravilnosti, zaradi česar bo ravnanje v postavljenem roku verjetno uskladil z normativno zahtevanim. Opozorilo namreč nima pravne narave dokončne odločbe in nima pravnega učinka izvršljivosti kot ga ima ukrep, ki je zavezancu izrečen z odločbo. To mora inšpektor izdati, če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku, saj mora v takem primeru ukrepe izreči z odločbo.
Zoper dokončne upravne akte, ki posegajo v pravni položaj zavezanca, je (ne glede na njihovo formalno obliko) vedno dopusten upravni spor, pri čemer dopustnost sodnega varstva zoper tak akt ni odvisna od tega, ali se zavezanec ravna v skladu z ukrepom, izrečenim s tem upravnim aktom.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00077709
ZUS-1 člen 34.
umik pritožbe - ustavitev postopka
V vlogi z dne 10. 2. 2024 je pritožnikova izjava, da v celoti umika tožbo in pritožbo, podana v času pred odločitvijo Vrhovnega sodišča o pritožbi, tj. pred pravnomočnostjo odločbe, izrecna, jasna in nedvoumna, zato je z zadevnim sklepom Vrhovno sodišče postopek ustavilo.
predlog za dopustitev revizije - kršitev pacientovih pravic - pomanjkljiv predlog - navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno - utemeljitev pomembnosti vprašanja - zavrženje predloga
Predlagateljica v predlogu sicer opredeli sporni pravni vprašanji, ki se vsaj na prvi pogled tudi nanašata na pravna stališča Upravnega sodišča, na katerih temelji izpodbijana sodba. Vendar pa je njen predlog pomanjkljiv glede preostalih obveznih sestavin iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Tako glede prvega vprašanja ne ponuja prav nikakršne obrazložitve v smislu navedene zakonske določbe, glede drugega pa v predlogu zgolj povzema potek postopka, navedbe strank in odločitev Upravnega sodišča ter izraža svoje nestrinjanje s to odločitvijo. Ob tem pa ne navede (še posebej ne natančno in konkretno) pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno oziroma kršitve postopka, ki naj bi jo zagrešilo Upravno sodišče. Prav tako ne navede okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih vprašanj, niti ne obrazloži, zakaj naj bi Upravno sodišče ti vprašanji rešilo nezakonito.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00073855
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 26.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - javnopravna odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči inšpekcijski organ - protipravnost ravnanja - zakonodajna protipravnost - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v skladu s 26. členom Ustave RS razlaga zakonskih določb o odškodninski odgovornosti javnih uslužbencev, po kateri je, enako kot to velja za sodnike kot funkcionarje sodne veje oblasti, pogoj za odškodninsko odgovornost države za škodo, ki jo v zvezi z opravljanjem dejavnosti upravnega organa povzroči uradna oseba upravnega organa (uradnik), ki to dejavnost (oz. službo) opravlja, kvalificirana protipravnost.
Dodatno poučevanje in procesno svetovanje pritožnici, da naj v upravnem sporu pred sodiščem prve stopnje izpodbija oziroma izrecno prereka poleg v tožbi že navedenih tudi še drugo (določeno) odločilno dejstvo, sicer bo šteto za priznano, bi pomenilo prekoračitev predvidene nepristranske vloge sodišča v okviru pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP). Navedeno dejstvo spremembe lastništva je sodišče prve stopnje pravilno štelo za priznano (214. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) in zato ne drži pritožbeni ugovor, da bi moralo to ugotovitev sodišče prve stopnje nadalje utemeljevati.
Določba 45. člena ZUS-1 je namenjena izvajanju pripravljalnega postopka v ožjem pomenu, medtem ko vročanje vlog umeščamo v pripravljalni postopek v širšem pomenu, ki ga navedena določba ne ureja.
ZOZP člen 42h, 42h/1, 42e, 42e/2. ZUS-1 člen 31, 31/2.
začasna odredba ZUS-1 - odločba informacijskega pooblaščenca - obvezno zavarovanje motornih vozil - objava na svetovnem spletu - omejitev - težko popravljiva škoda ni izkazana
Odločba informacijske pooblaščenke, s katero je tožnici naloženo, da mora prenehati omogočati javni dostop do osebnih podatkov zavarovancev preko "Informacijskega centra, aplikacije, ki je vsem uporabnikom svetovnega spleta dostopna na spletnem naslovu, tožnici ne preprečuje posredovanja podtakov oškodovancem in ker tožnica tudi ni pojasnila, zakaj po uveljavitvi toženkine odločbe prosilcem ne more posredovati podatkov skladno z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu, težko popravljive škode v smislu 32. člena zUS-1 ni izkazala.
Stranka lahko umakne že vloženo pritožbo, vse dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Kadar pritožnik umakne pritožbo, sodišče (ker pritožbe ni več) izda o tem ugotovitveni sklep.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitve izpodbijanega sklepa povsem določno in nedvoumno zapisalo, da je svojo ugotovitev glede dneva vročitve drugostopenjske upravne odločbe pritožniku oprlo na vročilnico, zato je trditev, s katero pritožnik utemeljuje pritožbeni razlog po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, očitno napačna.