ZDRS člen 13. Uredba o spremembi Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (2013) člen 3, 3/1.
predlog za dopustitev revizije - pravni interes - pomembno pravno vprašanje - obseg revizijske presoje - zavrženje predloga
Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje temelji na dveh razlogih, predlog pa se nanaša le na en razlog. Ker revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusiti izpodbijano sodbo samo glede konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena, to za konkretni primer pomeni, da tista izmed pravnih podlag iz sodbe sodišča prve stopnje, glede katere predlagateljica ni izpostavila pomembnega pravnega vprašanja v obravnavanem predlogu za dopustitev revizije, ne bi mogla biti predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji. Predlagateljica si tako z izpostavljenim vprašanjem in odgovorom nanj v nastali pravni situaciji ne more izboljšati pravnega položaja - doseči spremembe prvostopenjske sodbe - kljub morda ugotovljenemu zmotnemu stališču Upravnega sodišča glede pravilnosti uporabe uredbe.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - sojenje po sodniku posamezniku - odstop od sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali obrazložitev izpodbijane sodbe ustreza kriterijem obrazložitve o enostavnem pravnem in dejanskem stanju, ki naj bi opravičevalo sojenje po sodniku posamezniku (tretja alineja drugega odstavka 13. člena ZUS-1), kot izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča I Up 81/2019 z dne 29. 5. 2019?
ZKZ člen 21, 21/3, 22. ZUS-1 člen 33, 33/1, 33/1-1, 36, 36/1, 36/1-6.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - uspeh stranke - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe - sprememba zahtevka - neocenljiva zadeva
O pravnem interesu je mogoče govoriti samo tedaj, če morebitni uspeh s tožbo pomeni za tožnika določeno pravno korist v smislu, da lahko privede do izboljšanje njegovega pravnega položaja. V obravnavani zadevi pa vsebinska obravnava tožbe, v kateri je pritožnik predlagal odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje, podrejeno odpravo odločbe, tega cilja ne more doseči, saj pritožnik ob ponovnem odločanju o njegovi zahtevi ne bi mogel dobiti (še) več, kot je zahteval. S tem ko si je glede na določbo tretjega odstavka 21. člena ZKZ2 s predlogom za odobritev pravnega posla prizadeval doseči izpolnitev odložnega pogoja za veljavnost in pravno učinkovanje sklenjene pogodbe, mu je z izdajo odločbe toženke to tudi uspelo.
Tožnik lahko spremeni (ali dopolni) svojo tožbeno zahtevo za prepoved nadaljevanja dejanja v ugotovitveno tožbo, če bi zaradi spremenjenih okoliščin želel, da sodišče o tem odloči, saj to ne posega v pravno varovani položaj drugih strank upravnega spora.
Sodišče prve stopnje je dolžno pozvati stranko, da odpravi formalne pomanjkljivosti tožbe (nepopolnost, nejasnost). Ni pa dolžno pozivati strank na dopolnitve, ki zadevajo področje ustreznosti oziroma utemeljenosti tožbe ali tožbenega predloga oziroma zahtevka.
Sodno varstvo v upravnem sporu ni namenjeno varstvu pred bodočimi ravnanji nosilcev oblasti, ki bi morda šele lahko posegla v posameznikov pravni položaj, ampak je v skladu z ustavo in zakonom mogoče uveljavljati sodno varstvo le zoper kršitve, ki so jih organi v okviru svojega oblastvenega delovanja že povzročili.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00062515
ZMZ-1 člen 20, 28, 31, 49, 52, 61, 62, 62/1-2.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - zavrnitev pritožbe - ekonomski interes
Pritožnik v pritožbi zgolj ponavlja tožbene trditve, in sicer da je izvorno državo zapustil, ker ni našel zaposlitve in da obstaja tveganje, da bo zaradi pomanjkanja prehrane, osnovne zdravstvene nege in zatočišča, kot bistvenih elementov dostojnega življenja, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo. Ker se je do teh trditev (pravilno) opredelilo že sodišče prve stopnje, pritožnik pa njegovim razlogom po vsebini ne nasprotuje, je prvostopenjsko sodišče tožbo utemeljeno zavrnilo.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 84. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2, 154.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - zahteva za izdajo začasne odredbe - zavrženje zahteve
O zahtevi za izdajo začasne odredbe, vloženi skupaj s predlogom za dopustitev revizije, je mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Zahtevo je zato zavrglo.
prepozna tožba - sodne počitnice / poletno poslovanje - nujne zadeve - razrešitev odvetnika določenega za izvajanje brezplačne pravne pomoči - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč
Ker se po četrtem odstavku 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v upravnem sporu zadeve po ZBPP obravnavajo kot nujne, po drugem odstavku v zvezi z 9. točko tretjega odstavka Zakona o sodiščih (ZS) procesni rok za vložitev tožbe teče tudi v času poletnega poslovanja sodišča (sodnih počitnic).
Zoper odločitev Vrhovnega sodišča ni dopustno vložiti revizije ali predloga za dopustitev revizije.
Zoper odločbe Upravnega sodišča je mogoče le eno pravno sredstvo na Vrhovno sodišče – bodisi pritožba bodisi revizija. To pomeni, da možnost vložitve pritožbe v upravnem sporu izključuje revizijo, s tem pa tudi podvajanje odločanja Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi o istih pravnih vprašanjih. Ker so tožniki zoper sklep Upravnega sodišča vložili pritožbo, o kateri je Vrhovno sodišče tudi odločilo, zoper ta sklep Upravnega sodišča revizija in predlog za njeno dopustitev nista dovoljena.
začasna odredba - izkazanost težko popravljive škode - pavšalne navedbe - ireverzibilna škoda - bodoča škoda
Temeljni vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe je nastanek težko popravljive škode. Ta mora biti konkretizirana v smislu določenih, realno izkazanih posledic, ki izvirajo iz spornega pravnega razmerja, hkrati pa mora tožnik izkazati tudi, da je ta škoda zanj težko popravljiva. Dejstva, na katerih bi lahko sodišče utemeljilo ugotovitve o neposredno grozeči škodi in njeni težki popravljivosti, so zato pravno pomembna dejstva, ki jih mora navesti stranka v okviru svojega trditvenega bremena. Te dolžnosti ni mogoče nadomestiti z materialnim procesnim vodstvom, ki ni namenjeno razbremenitvi ali celo opustitvi trditvenega bremena, temveč temu, da stranke navedejo vsa odločilna dejstva in da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih.
Pritožbo je vložila oseba, ki te pravice nima, saj je pooblaščena samo za vpogled in kopiranje v navedenih zadevah pritožnika, kar jasno in nedvoumno izhaja iz predloženega pooblastila (četrti odstavek 343. člena ZPP), zato pritožba ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00062300
ZPP člen 343, 343/4.
pridržanje prosilcev za mednarodno zaščito - odprava sklepa - pritožba tožene stranke - upravni organ - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Pravni interes pritožnice kot upravnega organa je v upravnem sporu predvsem v zakonitem izvrševanju njene pristojnosti (zakonitem odločanju), kar pa glede na okoliščine te zadeve v pritožbenem postopku ni več podano. Kot izhaja iz nespornega dejanskega stanja, je tožnik po prenehanju pridržanja samovoljno zapustil azilni dom in njegovo prebivališče ni več znano. Zato pritožnica ne more več izvršiti svoje pristojnosti pridržanja tožnika, tudi če bi v tem upravnem sporu uspela. Prav tako pritožnice izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje tudi v primeru nastopa njene pravnomočnosti ne ovira pri njenem bodočem odločanju. Če bo kasneje ugotovila, kje se tožnik nahaja, lahko ponovno izreče ukrep pridržanja skladno s predpisi ter na podlagi novih dejstev (npr. izkazane begosumnosti), ki ga lahko dodatno utemeljujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00062796
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84/2, 84a, 84a-2. ZUS-1 člen 32, 32/2. ZPP člen 285.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - materialno procesno vodstvo - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - začasna odredba ZUS-1
V postopku odločanja o začasni odredbi mora biti vsem strankam zagotovljeno ustrezno materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP). V zvezi s tem je tudi bistveno, da se predlagatelju začasne odredbe omogoči, da s svojimi navedbami in dokazi ustrezno napolni nedoločen pravni pojem težko popravljive škode iz 32. člena ZUS-1, če sodišče meni, da te zakonske zahteve ni izpolnil.
Ni dvoma, da sklep o pridržanju tožnika na Center za tujce posega v njegov pravni položaj. Vendar pa se lahko z izdajo začasne odredbe tožnika v tovrstnih zadevah varuje le pred nastankom težko popravljive škode, ki presega zgolj sam poseg v njegovo osebno svobodo oziroma svobodo gibanja, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom. Potrebno varstvo javnega interesa namreč upravičuje sam odvzem prostosti oziroma omejitev gibanja kot posledico izpodbijanega akta. To izhaja iz vrednotenja, ki ga je opravil že zakonodajalec glede na naravo samega ukrepa in pogojev za njegovo izdajo v ZMZ-1.
Izdaja začasne odredbe torej v zadevi, kot je obravnavana, ne more temeljiti na samem dejstvu odvzema prostosti, temveč na obstoju težko popravljive škode, ki bi zaradi njega oziroma v povezavi z njim lahko nastala, še preden bi pristojno sodišče v upravnem sporu pravnomočno presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Navedena težko popravljiva škoda pa bi morala pretehtati nad potrebnim varstvom javnega interesa, da bi bilo začasno odredbo mogoče izdati (32. člen ZUS-1). Navedeno pa je treba ugotoviti v vsakem primeru posebej.
začasna odredba - davčna obveznost - insolventnost - stečaj - izkazana težko popravljiva škoda - ugoditev pritožbi - poseg v premoženje
Ob presoji izpolnjenosti standarda standarda težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 je treba izhajati iz tega, da zakonodajalec ni predpisal standarda nepopravljive škode, temveč (zgolj) škode, nastale zaradi izvršitve izpodbijanega upravnega akta, ki bi bila ob odpravi posledic na podlagi naknadnega uspeha v upravnem sporu za tožnika težko popravljiva. Tako je na davčnem področju težko popravljivost škode mogoče utemeljevati s posledicami, ki tožnika prizadenejo, ker denarnih sredstev, ki bi jih potreboval za plačilo nepravnomočno naložene davčne obveznosti, nima. Te posledice so lahko težko popravljive, če bi bilo poseženo na primer v sredstva, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih zakonskih obveznosti ali za uresničevanje drugih bistvenih vidikov njegovega življenja in dela. Za težko popravljivo škodo lahko šteje tudi okoliščina, da bi moral tožnik za pridobitev denarnih sredstev za plačilo davčne obveznosti poseči v svoje siceršnje premoženje, ki ga za svoje življenje in delo nujno potrebuje, ali pa bi v to premoženje moral poseči na način, ki bi mu sam po sebi povzročil težko popravljivo škodo (na primer bi moral za pridobitev denarnih finančnih sredstev odsvojiti nepremičnine ali drugo premoženje, ki ga ne bi bilo mogoče ponovno pridobiti, ali zgolj z veliko izgubo ali visokimi stroški).
Glede na navedena stališča Vrhovnega sodišča pritožniku ni treba dodatno izkazati še, da mu je kateri od upnikov že grozil z uvedbo stečajnega postopka ali da nelikvidnosti, ki bi nastopila zaradi nezmožnosti izpolnjevanja tekočih obveznosti in s tem neizogiben nastop stečajnega postopka, ne bi mogel preprečiti sam, na primer z izvedbo ukrepov finančnega prestrukturiranja ali prisilno poravnavo. Vse to bi namreč pomenilo že izkazovanje nevarnosti nastanka nepopravljive, ne pa (zgolj) težko popravljive škode.
Izvršitev davčne obveznosti, ki očitno presega celoten denarni tok pritožnika v koledarskem letu, že sama po sebi (vsaj brez morebitnih dodatnih okoliščin) lahko pomeni odločilen vpliv na pritožnikovo poslovanje in s tem ustreza standardu težko popravljive škode.
zavrženje revizije - pravniški državni izpit (PDI)
Revizijo je bilo potrebno kot nedovoljeno zavreči že iz razloga, ker revident nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Revizija ni dovoljena tudi zato, ker ni bila dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), pri čemer je niti ni bilo mogoče dopustiti, saj revident predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil.
ZUS-1 člen 13, 13/1, 13/1-1, 13/1-3. ZDoh-2 člen 74, 74/3, 105, 105/3, 105/3-11. ZPP člen 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - sojenje po sodniku posamezniku - vrednost spora - dohodnina - posojilo - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali sme v zadevi, kjer presoja zakonitost upravnega akta, ki v izreku vsebuje materialnopravno odločitev o denarni obveznosti, katere višina presega 20.000,00 EUR, Upravno sodišče voditi naroke za glavno obravnavo in kasneje odločati po sodniku posamezniku?
2. Ali v okvir obdavčitve z dohodnino kot drugega dohodka po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 spada tudi obdavčitev prejemka, za katerega ni ugotovljeno, da bi bil dosežen z aktivnostjo davčnega zavezanca in s ciljem povečanja premoženja?
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Predlog navedenim zahtevam ne ustreza. Osrednji del teh zahtev je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje. Ko namreč Vrhovno sodišče revizijo dopusti, jo dopusti glede vprašanja, ki ga ponudi sam predlagatelj. Predlagateljica takšnega vprašanja oziroma osredotočeno predstavljenega pomembnega pravnega problema ni ponudila, saj v predlogu le ponavlja navedbe, ki jih je podala že v postopku do pravnomočne odločitve v zadevi. Vrhovno sodišče tako nima procesne možnosti, da sploh pretresa, ali gre za pomembno pravno vprašanje ali ne, saj teh navedb predlagateljica ni podala in ni ponudila okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnega vprašanja.
Sodišče ne more izdati začasne odredbe, da se obsojenec začasno (do pravnomočne odločitve o izpodbijanem aktu) pogojno odpusti s prestajanja kazni zapora, kot je to predlagal pritožnik. Takšna začasna odredba bi namreč presegala okvir možne odločitve sodišča o glavni stvari oziroma pravnega varstva, ki bi ga pritožnik lahko dosegel s končno meritorno odločitvijo.