CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00047814
URS člen 22. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZFPPIPP člen 109, 109/1, 109/1-2.
predlog za dopustitev revizije - odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila tožeči stranki s tem, ko sodišče ni opravilo glavne obravnave in ni navedlo razlogov za to, kršena pravica iz 22. člena Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00046890
ZUS-1 člen 22, 22/2, 32, 32/2. ZPP člen 343, 343/4, 352. ZUP člen 273.
pritožba, ki jo vloži stranka sama - laična pritožba - postulacijska sposobnost za pritožbo - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zahteva za izdajo začasne odredbe v zvezi s pritožbo - odprava prvostopenjske upravne odločbe in vrnitev v ponovni postopek - pomanjkanje pravnega interesa - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Ker je bila upravna odločba, s katero je bilo odločeno o obveznem cepljenju odpravljena in so njeni pravni učinki ex tunc prenehali, ni mogoče odločiti o zadržanju izvršitve vsebine te odločbe, saj ne obstaja več. Svojega pravnega položaja si torej s pritožbo v tem upravnem sporu glede upravne odločbe, katere začasno zadržanje je predlagal, prvi tožnik ne more izboljšati – ne le, da se je izvršitev inšpekcijskih ukrepov zadržala, temveč so bili ti celo odpravljeni.
ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR
VS00046872
Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji člen 6a, 6b, 6c, 6d, 6d/5. ZEKom-1 člen 221, 221/3, 223, 223/1, 224, 224/2. ZUP člen 213, 213/6, 279, 279/1, 279/1-3. ZIN člen 3, 3/2.
gostovanje v tujini - plačilo opravljenih storitev - postopek nadzora oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve - elektronske komunikacije - inšpekcijski ukrep - odprava kršitev - določnost izreka odločbe - nedoločnost in nejasnost izreka - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ker ne ZEKom-1 ne ZIN ne vsebujeta določb o izreku odločbe, sprejete v postopku nadzora, je treba uporabiti ZUP. Navedeni zakon pa v šestem odstavku 213. člena zahteva, da mora biti izrek določen.
Izrek je določen, če je v njem konkretno opredeljeno ravnanje, ki je obvezujoče za zavezanca, torej, kaj natančno in v kakšnem obsegu je dolžan storiti.
Toženka je revidentu naložila sprejetje tehničnih in organizacijskih ukrepov, s katerimi bo zagotovil pravilno obračunavanje klicev. Po presoji Vrhovnega sodišča obravnavani izrek ne ustreza zahtevi po njegovi določnosti, saj ni razvidno, katere in kako obsežne spremembe oziroma ukrepe, ki se nanašajo na njegovo delovanje, mora sprejeti revident, da bo glede na okoliščine, v katerih je do kršitve prišlo, za naprej odvrnil vsakršno možnost nepravilnega zaračunavanja opravljenih storitev svojim naročnikom, ko se nahajajo v tujini. Pri tem za določnost izreka ni bistveno, kar izpostavlja toženka, da je v izreku naveden tudi cilj, ki ga mora zagotoviti. Navedeni cilj (zagotavljanje s predpisom skladnega stanja) je namreč lasten že samemu ukrepu, ki ga izreče nadzorni organ, zato zgolj podvajanje tega cilja v izreku v ničemer ne prispeva k njegovi večji določnosti.
URS člen 157, 157/1, 157/2, 160, 160/1, 160/1-3. ZUS-1 člen 4, 4/1, 5, 5/4, 30, 30/3, 36, 36/1, 36/1-4, 160, 160/1, 160/1-3. ZNB člen 39. ZVRS člen 21, 21/3. Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (2020) člen 1. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (2020) člen 1. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020) člen 1.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - splošni akt vlade - odlok - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - akti izdani v obliki predpisa, ki urejajo posamična razmerja - zavrženje tožbe v subsidiarnem upravnem sporu - zavrnitev pritožbe
Za oblastveno dejanje v smislu 4. člena ZUS-1 gre, če je odločitev oblasti sprejeta brez procesne forme in če neposredno učinkuje tako, da ustvarja pravne posledice zoper tožnike. Dejanje je torej materialni (realni) akt.
Predmet presoje zakonitosti so samo izvršena dejanja, to je storitve ali opustitve, s katerimi so organi posegli ali še posegajo (v primeru trajajočih dejanj) v človekove pravice in temeljne svoboščine. Tožbe tako ni mogoče vložiti zoper hipotetične, še neizvršene primere nezakonitih dejanj oblastnih organov.
Iz pritožbe in iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da sta pritožnika vložila tožbo zaradi nezakonitosti že izvršenih dejanj zdravstvene inšpekcije in policije. V tožbi tudi nista predlagala ugotovitve nezakonitosti konkretnih dejanj omenjenih organov, ampak sta zahtevala, naj sodišče ugotovi nezakonitost izpodbijanih odlokov in kršitev njunih pravice iz naštetih členov Ustave s predpisanimi ukrepi.
Pritožnikoma je v primerih dejansko naloženih obveznosti na podlagi spornih odlokov zagotovljeno sodno varstvo (in zatrjevanje, da so zoper njiju sprejeti ukrepi na podlagi določb odlokov nezakoniti), v postopkih, ki bi se na tej podlagi vodili zoper njiju. Okoliščina zagotovljenega drugega sodnega varstva pa izključuje vodenje subsidiarnega upravnega spora.
Da imajo katere od posamičnih določb izpodbijanih odlokov naravo posamičnih aktov, pritožnika ne navajata. Tega ne trdita ne izrecno ne po vsebini na način, da bi navedla okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da se posamezne določbe odlokov nanašajo na točno določen krog oseb, ki mu zaradi konkretnih značilnosti pripadata tudi pritožnika, in samo osebam iz tega kroga v konkretnem primeru spreminjajo pravni položaj (neposredno učinkuje samo na njih, ne pa tudi na druge fizične osebe in gospodarske družbe).
PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00046907
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 41, 47, 52, 52/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1, 10/2. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 36, 36/1, 36/3, 45, 45/4, 45/5. ZSS člen 81, 81/2, 81/2-2, 81/2-14, 81/2-15. ZS člen 83, 83/3, 83/3-9, 83a, 83a/4, 113a, 113a/1, 113a/2. ZUS-1 člen 17, 17/5, 27, 27/1, 27/1-2, 27/3, 28, 28/1, 59, 59/3, 59/3-2. ZUP člen 9, 9/1, 35, 37, 214, 237, 237/2.
Sodni svet - sodnik - sodniška služba - suspenz funkcije - disciplinski postopek - ločenost postopkov - hujša disciplinska kršitev - groba kršitev sodniške dolžnosti - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - javno zaupanje - osebna integriteta - svoboda izražanja - neodvisnost sodnikov - upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - nujne zadeve - odklonitveni razlog za izločitev - pravica do izjave v postopku - zavrnitev tožbe
Vrhovno sodišče je v času veljavnosti Odredbe zadeve, ki se vodijo na podlagi četrtega odstavka 36. člena ZSSve, obravnavalo kot nujne, čeprav tak status teh zadev ne izhaja iz izrecne zakonske ureditve. V Odredbi predsednika Vrhovnega sodišča te zadeve niso bile navedene kot zadeve, ki se ne glede na tretji odstavek 83. člena ZS ne štejejo za nujne. Vendar pa je treba ne glede na prakso Vrhovnega sodišča v zadevah, na katere se upravičeno sklicuje toženka v odgovoru na tožbo, v pripravljalni vlogi in na glavni obravnavi, in ne glede na to, da gre pri suspenzu že po naravi zadeve za nujen ukrep, glede na izredne razmere in posebne ukrepe zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije v spornem obdobju ter glede na dejstvo, da tudi sicer zakon sporov o odločbah Sodnega sveta izrecno ne opredeljuje kot nujnih (in se kot take obravnavajo le na podlagi ustaljene sodne prakse), v obravnavani zadevi zaradi zaščite ustavne pravice do pravnega sredstva izjemoma šteti tožbo za pravočasno.
Očitki, ki so bili podlaga za uvedbo disciplinskega postopka in posledično za suspenz tožnika, niso bili podani zato, ker bi tožnik (le) javno razkril domnevne nepravilnosti in pritiske nanj, pač pa predvsem zaradi načina, na katerega je to storil. Tudi Vrhovno sodišče tako kot Sodni svet tako ni moglo spregledati, da se tožniku očita več brezkompromisnih in neposrednih verbalnih napadov na posamezne poimensko navedene sodnike in tožilce ter pomembne institucije v sodnem sistemu ter druge osebe izven pravosodja, kršenje ugleda sodniškega poklica in odklonitev sodniške dolžnosti (ki ni v zvezi niti z zatrjevanimi nepravilnostmi niti s pritiski na sodnika).
Zaupanje javnosti v sodstvo ne temelji le na strokovni, temveč tudi na moralni integriteti sodnika. Od njega se pričakujejo visoki standardi obnašanja, med katere nedvomno sodi zadržanost, dostojnost in spoštljivost pri izražanju in do drugih sodnikov in državnih organov ter drugih oseb. Namen zadržanosti sodnika v situacijah, ko bi lahko zaradi njegovega izražanja bila vprašljiva avtoriteta in integriteta sodstva, dostojnost in spoštljivost pri izražanju do drugih sodnikov in državnih organov ter drugih oseb, je varstvo javnega interesa – zaupanja javnosti v sodstvo, varstvo njegove neodvisnosti in nepristranskosti, integritete, ugleda ter časti sodnikov in sodstva.
CARINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00046904
URS člen 22. ZPP člen 285, 287, 287/4. ZUS-1 člen 52, 59, 59/2, 59/2-2.
trošarine - trošarinski nadzor - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - substanciranost dokaznega predloga - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Odločanje brez glavne obravnave v primeru, ko stranke nasprotujejo dejanskemu stanju, ugotovljenemu v upravnem postopku, čeprav le z morebiti nedovoljenimi novimi navedbami in novimi dokazi, krši strankino pravico do glavne obravnave iz 22. člena Ustave. Na njej mora biti namreč odločeno o celotnem dokaznem gradivu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00048014
URS člen 22, 23, 125, 156. ZDavP-2 člen 87, 87/2. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUstS člen 51. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - odlog davčne izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe - pravica do učinkovitega sodnega varstva - skladnost zakona z ustavo - zahteva po obrazloženosti sodne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - ugoditev pritožbi - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker se odlog davčne izvršbe že po izrecnem besedilu drugega odstavka 87. člena ZDavP-2 nanaša le na obdobje do odločitve o pritožbi zoper odmerno odločbo, torej na obdobje do dokončnosti te odločbe, možnost sodnega varstva zoper odmerno odločbo očitno ne pomeni učinkovitega sodnega varstva. Tožbo v upravnem sporu je namreč mogoče vložiti šele zoper dokončno odločbo, do tedaj pa se obdobje, za katerega želi pritožnik doseči odlog izvršbe, že izteče, tako da pritožnik za izpodbijanje odločitve o odlogu izvršbe niti nima več pravnega interesa. Povedano drugače: zatrjevana neustavnost mora voditi do presoje zakonske določbe z vidika njene skladnosti z Ustavo, saj bi v primeru utemeljenosti tega ustavnopravnega ugovora to lahko vplivalo na položaj pritožnika v tem upravnem sporu oziroma na njegovo možnost sodnega varstva. Presoja tožnikovih ustavnopravnih ugovorov tako v obravnavanem primeru ne more biti vezana na vsebinsko presojo tožbe oziroma na pravno naravo izpodbijanega sklepa, saj je prav ustavna skladnost te pravne narave bistvo teh ugovorov.
Smisel zahteve po (materialnem) izčrpanju pravnih sredstev (51. člen Zakona o ustavnem sodišču, ZUstS) je zagotoviti, da se vsa pristojna sodišča opredelijo do ustavnopravno pomembnih vprašanj in odpravijo morebitne neustavnosti zakonov, ki jih morajo uporabiti, še preden sprejmejo odločitev v zadevi (156. člen Ustave). Glede na navedeno presoja ustavnosti zakonske ureditve (zgolj) v postopku s pravnimi sredstvi v upravnem sporu, ne da bi se pred tem o podanih ustavnopravnih argumentih ustrezno opredelilo sodišče prve stopnje, ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva.
DAVKI - STEČAJNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00046557
URS člen 2, 23, 74. ZFPPIPP člen 131, 231, 231/1, 231/1-3. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
davčna obveznost - izvršba davčne obveznosti - odložitvena začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda - začetek stečajnega postopka - ugoditev pritožbi
Stečaj je lahko težko popravljiva škoda v smislu 32. člena ZUS-1. Tožnik mora za izdajo take začasne odredbe vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati, da je grozeči stečaj neposredna posledica (izvršitve) akta, ki ga izpodbija s tožbo v upravnem sporu.
Davčna odločba ugotovi obstoj davčnega dolga s strani pristojnega davčnega organa, kar ima samo po sebi tudi konstitutivni učinek, saj je s tem šele oblastveno ugotovljena davčna obveznost zavezanca za davek in mu naložena v plačilo. Ko torej v okviru in na podlagi svojih pristojnosti davčni organ v davčnem postopku odloči o davčni obveznosti zavezanca z davčno odločbo, je (šele) z njo zavezancu naložena izpolnitev davčne obveznosti, ki jo je dolžan izpolniti v predpisanem roku. Z zadržanjem izvršitve davčne odločbe z začasno odredbo, ki jo izda sodišče skladno z ZUS-1, pa davčni zavezanec te obveznosti ni dolžan izpolniti do pravnomočne odločitve v upravnem sporu. Učinek začasnega zadržanja izvršitve davčne odločbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 torej ni le v tem, da davčni organ ne more za izterjavo s tako odločbo naložene obveznosti uporabiti prisilnih sredstev v postopku izvršbe skladno z ZDavP-2, temveč tudi v tem, da navedena davčna obveznost ni zapadla v plačilo. To pa bi lahko vplivalo tudi na presojo stečajnega sodišča, ali so podane procesne predpostavke za začetek stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00047069
URS člen 22. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2, 59/2-2. ZPP člen 287, 287/4.
davek od dohodka iz dejavnosti in davek na dodano vrednost - nepriznanje odbitka ddv - nepriznanje odhodkov - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je bilo dejansko stanje, na katerem temelji odločitev davčnega organa o dodatni odmeri davka, sporno, tožnik pa je v tožbi predlagal izvedbo dokazov v svojo korist, sojenje brez glavne obravnave, razen v primerih iz prve ali tretje alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ni dopustno. Tudi presoja, da pogoji za izvedbo predlaganih dokazov niso izpolnjeni, po stališču Vrhovnega sodišča ne more biti razlog, zaradi katerega bi sodišče v primeru, ko stranke nasprotujejo dejanskemu stanju, lahko odreklo izvedbo glavne obravnave.
URS člen 22, 23, 33, 67, 67/1, 74, 74/2. ZOUTPI člen 30, 30/1, 38, 38/1, 38/2. ZUS-1 člen 32, 32/2.
prodajalna tobačnih izdelkov - prepoved prodaje izdelkov - odložitvena začasna odredba - pravica do svobodne gospodarske pobude - neizkazana težko popravljiva škoda - težko popravljiva škoda ni izkazana - zavrnitev pritožbe
Pritožnik ni uspel izkazati nastanka težko popravljive škode kot pogoja za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Pritožnik namreč zgolj pavšalno navaja, da izvrševanje toženkine odločbe očitno posega v njegove človekove pravice, pri čemer ne pojasni, zakaj naj bi bilo glede na okoliščine tega primera to očitno in bi zato že samo po sebi pomenilo škodljivo posledico.
Kot pritožnik sam navaja, je odgovor na vprašanje, ali konkretno omejevanje pomeni že nedopusten poseg v človekovo pravico do svobodne gospodarske pobude, odvisno od vsakokratne presoje (drugi stavek drugega odstavka 74. člena Ustave). Enako velja za omejevanje lastninske pravice (prvi odstavek 67. člena Ustave). Vprašanje, ali je bil izpodbijani ukrep sprejet na podlagi zatrjevane neustavne zakonske ureditve oziroma njene neustavne razlage, bo torej predmet meritorne odločitve o tožbi. Zgolj sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča in citiranje njene vsebine, brez obrazložitve, kakšna je povezava odločitve z okoliščinami konkretnega primera, pa ne zadošča za utemeljitev težko popravljive škode, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1.
laična pritožba - pritožba, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost za pritožbo - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
V obravnavani zadevi je izpodbijan sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila pritožnikova pritožba zavržena, ker jo je vložil kot oseba brez opravljenega pravniškega izpita. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je pri upravljavcu uradnih evidenc, Ministrstvu za pravosodje, preverilo, ali ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit in ugotovilo, da ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Pritožnik pa tej ugotovitvi ne oporeka niti v obravnavani pritožbi in ne zatrjuje ter izkazuje, da ima opravljen zahtevani izpit. Tudi sicer je Vrhovno sodišče pritožnika že v okviru obravnavanja pritožbe v zadevi I Up 178/2016 neuspešno pozvalo na predložitev dokaza o njem, zaradi česar je bila pritožba s sklepom z dne 13. 7. 2016 zavržena. Glede na opisan potek zadeve, ga tudi Vrhovno sodišče ni več pozivalo, da izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR
VS00046567
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZPIZ-2 člen 16. ZPSV člen 17. ZDavP-2 člen 353, 353a.
predlog za dopustitev revizije - odmera prispevkov za socialno varnost - ugotovitvena odločba - ugotovitev lastnosti zavarovanca - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da ugotovitvena odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o obstoju lastnosti tožeče stranke kot zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja Finančni upravi Republike Slovenije predstavlja podlago za odmero socialnih prispevkov za vsa druga socialna zavarovanja.
SODSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00046264
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 2, 14, 22, 25, 125, 130, 131, 132, 157. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 31, 31/1, 33, 33/1, 35, 36, 36/1, 36/4, 62a, 62a/3. ZS člen 62a, 62a/2, 62a/3 62b, 62b/5, 62b/6, 62b/8, 62b/9. ZUS-1 člen 59, 59/1. ZUP člen 2, 214.
imenovanje predsednika okrožnega sodišča - Sodni svet - neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov - izpodbijanje sklepa o neizbiri - prosta presoja Sodnega sveta - diskrecijska pravica - obseg obrazložitve - standard obrazloženosti odločbe - zakonitost postopka izbire - ugoditev tožbi - pravica do poštenega sojenja
Drži, da imajo člani Sodnega sveta zaradi diskrecijske pravice organa, katerega člani so, zelo široke možnosti pri zastavljanju vprašanj kandidatom; zastavljajo jih lahko tudi izven podatkov, ki izhajajo iz spisovnega gradiva, saj le na tak način lahko pride do izraza ustavna vloga Sodnega sveta v pravosodnem sistemu. Toda povsem brez omejitev pri zastavljanju vprašanj člani Sodnega sveta vendarle niso.
Ne starost kandidata ne število (zaporednih) predsedniških mandatov nista izrecno zapisana kot pogoja za predsedniško kandidaturo, a je del diskrecijske pravice Sodnega sveta tudi razprava o vprašanjih, ki so izven vsebine, ki jo nudi zbrano pisno gradivo, in tudi izven presoje formalnih pogojev za kandidaturo. Če bi ne bilo tako, bi bila vloga Sodnega sveta pri imenovanju predsednikov sodišče izvotljena in zmanjšana na uradnikovanje. Po oceni Vrhovnega sodišča člani Sodnega sveta zato kandidatom lahko zastavljajo tudi vprašanja o smiselnosti/primernosti (večkratne) ponovitve mandata, ne glede na to, da zakonske omejitve ni, in to celo v primerih, povezanih s kandidatovo/kino starostjo; če bi šlo, na primer, za kandidata/ko, za katerega/o je bilo v času odločanja Sodnega sveta jasno, da glede na svojo starost ne bo mogel dokončati mandata zaradi zakonske omejitve prenehanja sodniške službe, na katero je vezana tudi predsedniška funkcija. Toda obravnavani primer ni tak. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niti iz v tožbi povzetega razgovora s tožnico (katerega vsebina za toženo stranko ni sporna) ni mogoče razbrati, da v okoliščinah obravnavanega primera vprašanji članice Sodnega sveta o "času za menjavo" in "mlajši krvi" nista bili razlog za tožničino neizbiro za mesto predsednice sodišča, Vrhovno sodišče ne more presoditi, da obravnavani izbirni postopek ni bil nepošten.
Ustavni pomen neodvisnosti sodstva, kljub posebnostim postopka imenovanja predsednika sodišča in diskrecijskega načina odločanja, od (članov) Sodnega sveta terja, da z zadostno obrazložitvijo odločitve ne le kandidata ampak tudi javnost prepričajo o spoštovanju meja diskrecijskega odločanja, poštenosti postopka in enakem obravnavanju, kar je tudi bistvo načela vladavine prava iz 2. člena Ustave v zvezi z 157. členom Ustave.
SODSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00046569
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 2, 14, 22, 125, 130, 131, 132, 132/2, 157. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 29, 33, 33/1, 35, 36, 36/1, 36/4. ZS člen 62a, 62a/3, 62b, 62b/5, 62b/6, 62b/8 62b/9. ZUS-1 člen 40, 40/3, 59, 59/1. ZUP člen 2, 214.
imenovanje predsednika sodišča - Sodni svet - neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov - izpodbijanje sklepa o neizbiri - prosta presoja Sodnega sveta - diskrecijska pravica - obseg obrazložitve - standard obrazloženosti odločbe - zakonitost postopka izbire - ugoditev tožbi - pravica do poštenega sojenja
Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niti iz v tožbi povzetega razgovora s tožnikom (katerega vsebine toženka ne prereka) ni mogoče razbrati, da v obravnavanem primeru nista bili prav okoliščini, povezani s tožnikovo starostjo in dejstvom treh zaporednih mandatov tisti, ki sta bili odločilni razlog za tožnikovo neizbiro za mesto predsednika sodišča, Vrhovno sodišče ne more preizkusiti, ali je bil obravnavani izbirni postopek (ne)pošten.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZIKS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1, 82/4, 82/5.
vloga za prekinitev prestajanja kazni - zavrnitev vloge - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - zdravljenje v tujini - izkazana težko popravljiva škoda - ugoditev pritožbi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Resno poslabšanje zdravja osebe je vsekakor upoštevna škoda, ki je v okoliščinah posameznega primera lahko tudi težko popravljiva. To velja tudi v obravnavanem primeru, saj je tudi glede na nesporna dejstva v zadevi očitno, da je tožnikovo zdravstveno stanje resno in da se v odsotnosti ustreznega zdravljenja lahko nepopravljivo poslabša. Vendar pa zdravje pritožnika ni potencialno ogroženo zgolj zaradi odsotnosti predvidenega operativnega posega, temveč tudi zaradi odsotnosti drugih potreb zdravljenja (dostopnost potrebne zdravstvene pomoči, pravočasno prejemanje zdravil itd.). Vse navedeno torej lahko sodi v okvir težko popravljive škode, ki jo kot pogoj za izdajo začasne odredbe določa zakon.
Sodišče prve stopnje je nepravilno omejilo svojo presojo samo na vprašanje izvedbe operativnega posega in ob tem ni presojalo drugih upoštevnih okoliščin v zvezi z zdravstveno oskrbo, ki jo pritožnik prejema v zaporu, ter njegovim zdravstvenim stanjem, ki lahko kažejo na verjetnost nastanka težko popravljive škode na njegovem zdravju in jih je treba odvrniti za čas odločanja o tožbi.
Za presojo utemeljenosti zahtevanega nujnega ukrepa za začasno ureditev stanja z začasno prekinitvijo prestajanja kazni zapora je pomembno s stopnjo verjetnosti ugotoviti, ali bi se pritožniku zaradi nadaljevanja prestajanja zaporne kazni in take zdravstvene oskrbe, ki jo v zaporu dejansko prejema, poslabšalo njegovo zdravstveno stanje, in sicer v tolikšni meri, da je s predlaganim začasnim ukrepom mogoče in potrebno odvrniti nadaljnje hujše škodljive posledice na pritožnikovem zdravju. Teh okoliščin pa sodišče prve stopnje ni presojalo, zato zaradi zmotne uporabe 32. člena ZUS-1 relevantno dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
VS00046565
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6. ZDen člen 42, 42/3.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - vrnitev nadomestne nepremičnine - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Izpostavljena vprašanja se sicer v pretežnem delu nanašajo na naravo sklepanja sporazuma iz tretjega odstavka 42. člena ZDen za vrnitev nadomestne nepremičnine upravičencu, vendar je iz obrazložitve, ki obširno povzema kronologijo dolgoletnega postopka vračanja, mogoče razbrati le, da tožnik nasprotuje dejanskemu stanju, in sicer ugotovitvi sodišča, da zemljišče parc. št. 2222/2 ni bilo med ponujenimi zemljišči, in ugotovitvi, s kakšnim namenom je zatrjeval neprimernosti ponudbe.
Na stališče v sodbi, da je SKGZ dolžan skleniti sporazum o nadomestnih zemljiščih samo za katero od teh, ki jih je ponudil upravičencu, ciljajo tretje, četrto in šesto vprašanje (s podvprašanji). Vendar v predlogu ni obrazloženo, zakaj je omenjeno stališče sodišča napačno, saj so navedbe o tem nasprotujoče. Tožnik namreč na eni strani trdi, da je nesklenjen sporazum kršitev zakonske obveznosti SKGZ, na drugi pa, da ima SKZG diskrecijsko pravico glede sklenitve sporazuma, pri čemer se v nadaljevanju celo sklicuje na stališče Vrhovnega sodišča v sodbi II Ips 313/2010 z dne 13. 6. 2013, da je vprašanje sklenitve sporazuma obligacijsko, civilnopravno vprašanje (ne pa torej zakonsko predpisana dolžnost).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00046558
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 15, 15-c. ZMZ-1 člen 21, 22, 23, 23/2, 26, 27, 28, 28-3. ZS člen 83, 83/4, 83a.
mednarodna zaščita - priznanje subsidiarne zaščite - zavrnitev statusa begunca - pogoji za priznanje statusa begunca - utemeljen strah pred preganjanjem - neizkazano preganjanje - resna škoda v smislu 28. člena ZMZ - rok za vložitev pritožbe - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - nujna zadeva - zavrnitev pritožbe
Sodišča sicer v praksi zadeve v zvezi s priznanjem mednarodne zaščite zaradi kratkih zakonski rokov za odločanje, njihove narave in pomena za prosilce obravnavajo kot nujne, vendar tak status teh zadev ne izhaja iz izrecne zakonske ureditve, saj ZMZ česa takega ni določal, niti tega ne določa zdaj veljavni ZMZ-1. Vrhovno sodišče zato meni, da bi obravnava take zadeve kot nujne v smislu Odredbe, kar bi pomenilo, da roki tečejo enako kot v zadevah, ki so kot nujne določene z zakonom, pomenila poseg v pravico do pravnega sredstva brez zakonske podlage.
Ocena upravnega organa oziroma sodišča o tem, ali je zatrjevano nevarnost mogoče šteti za dejanja preganjanja, ki so dovolj resne narave in dovolj ponavljajoča, da pomenijo hudo kršitev temeljnih človekovih pravic in posledično ali je pri prosilcu podan utemeljen strah pred preganjanjem, je omejena in odvisna od dejstev in okoliščin, ki jih prosilec med postopkom navede v utemeljitev svojega strahu pred preganjanjem (21. člen ZMZ oziroma ZMZ-1). Pristojni organ sicer ugotavlja dejansko stanje po uradni dolžnosti, vendar, kot izhaja iz 22. člena ZMZ oziroma ZMZ-1, v okviru te dolžnosti preverja le izjave prosilca v povezavi z informacijami o izvorni državi. Glede na to so neutemeljeni pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje pritožnika ni vprašalo o drugih grožnjah; o takih grožnjah bi namreč moral izpovedati sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OROŽJE - PREKRŠKI - UPRAVNI SPOR
VS00046261
ZOro-1 člen 14, 14/2, 14/2-2, 14/2-3, 16, 16/1. ZPP člen 367a, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6. ZP-1 člen 205.
predlog za dopustitev revizije - orožni list - pogoj zanesljivosti imetnika orožja - hramba orožja - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - objektivni pomen revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prepis zakonskega besedila iz 367. a člena ZPP ne zadosti zahtevi po navedbi okoliščin, ki kažejo na objektivni pomen odločanja o postavljenem pravnem vprašanju. Drugih navedb, ki bi se nanašale na razloge za dopustitev revizije, predlagatelj ne poda, saj je v preostalem predlog po vsebini v bistvu revizija. Navaja torej revizijske razloge in jih utemeljuje, ne pa tudi okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnega vprašanja. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije.
Ker navedena nepopolnost predloga onemogoča presojo objektivnega pomena zastavljenega vprašanja glede na kriterije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.
Pravica strank in stranskih udeležencev do vpogleda v spis, ki jo ti uresničujejo na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUP, je procesne narave, saj je del njihovega procesnega položaja v njihovem "lastnem" upravnem postopku. Pri tretjih osebah, ki niso neposredno udeležene v postopku, pa je pravna narava te pravice drugačna. Zanje pravica iz drugega odstavka 82. člena ZUP ni del njihovega procesnega položaja v upravnem postopku, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč je posebna zakonska pravica, ki ima svoj specifični namen in se o njej odloča v posebnem postopku.
Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je ta, da lahko vsakdo z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. Tako tudi postopek odločanja upravnega organa o pravici tretje osebe do vpogleda v spis ne poteka v okviru primarnega upravnega postopka, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč gre za poseben postopek, v katerem se odloča o samostojnem zahtevku tretje osebe, ki želi vpogledati v spis zadeve, pri čemer se presoja samo to, ali vlagatelj z zahtevano stopnjo verjetnosti izkazuje pravno korist. Na to, da je treba ta postopka obravnavati ločeno, kaže tudi dejstvo, da ZUP ne določa, da je mogoče vpogledati v spis samo v času trajanja upravnega postopka. Na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP je mogoče dokumente pregledovati, prepisovati in preslikati tudi po končanem upravnem postopku. Edini pogoj je torej, da vlagatelj zahteve izkaže svojo pravno korist.
Odgovor na vprašanje, ali ima biološka mati rejenca pravico do vpogleda v upravni spis glede upravnega postopka, v katerem se odloča o odvzemu rejniškega dovoljenja osebi, pri kateri je njen mladoletni otrok nameščen na podlagi rejniške pogodbe, je odvisen od odgovora, ali je z zahtevano stopnjo verjetnosti izkazala, da bi imela od tega vpogleda pravno korist.
ZUreP-1 člen 92, 92/3, 100, 100/2, 100/3, 104. ZUS-1 člen 22, 22/2, 32, 32/2, 84, 84/2.
začasna odredba v revizijskem postopku - dopuščena revizija - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - zadržanje izvršitve upravnega akta - uvedba razlastitvenega postopka - vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - zahteva za izdajo začasne odredbe - zadržanje posledic uvedbe postopka - pravne posledica na podlagi zakona - zadržanje zakonskih posledic - zavrnitev zahteve
Odločba o uvedbi postopka razlastitve ne predstavlja akta, katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče zadržati. Ta odločba je po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki je ni mogoče izvršiti po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku. Prav tako ni mogoče začasno zadržati nastopa v tej odločbi določenih pravnih posledic (vpis v zemljiško knjigo in prepoved prometa), saj te niso posledica izvršitve odločbe ampak nastopijo po samem zakonu z vročitvijo prvostopenjske odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka strankam (drugi oziroma tretji odstavek 100. člena ZUreP-1). Na podlagi te odločbe upravni organ nadaljuje upravni postopek in v drugi fazi postopka s samostojno odločbo odloči o sami razlastitvi. Z začasno odredbo pa tudi ni mogoče zahtevati prepovedi nadaljevanja postopka in s tem izvajanja samega upravnega postopka razlastitve, saj gre za izvajanje pristojnosti upravnega organa, v katero sodišče na zahtevani način ne more posegati.