URS člen 15, 15/4, 23, 23/1, 26. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 25. ZPP člen 367, 367/3, 380.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost države – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – podlage odškodninske odgovornosti – protiustavna pravna praznina – odločba Ustavnega sodišča – merila ZVPSBNO – zmotna uporaba materialnega prava
Stališče pritožbenega sodišča, da je nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja do uveljavitve ZVPSBNO ni pravno priznana oblika škode, materialnopravno napačno. Sodišče prve stopnje je, sicer na drugačni materialno pravni podlagi, kot jo narekuje zgoraj navedena ustavna odločba, kljub obstoječi protiustavni pravni praznini v prehodni ureditvi ZVPSBNO dovolj popolno ugotovilo dejansko stanje tudi v smislu meril za presojo utemeljenosti sodnega varstva iz 4. člena in meril za določitev višine odškodnine tretjega odstavka iz 16. člena ZVPSBNO (zapletenost zadeve, ravnanje države, ravnanje same stranke in pomen zadeve za stranko).
zastavna pogodba - veljavnost zastavne pogodbe - ročna zastava - sposobnost razpolaganja s stvarjo - izročitev prometnega dovoljenja - neupravičena uporaba
Ker glede na določbo 966. člena ZOR zastavnik ni nujno tudi lastnik zastavljene stvari, ni utemeljen revizijski očitek, da bi moral toženec po pozivu tožeče stranke vozilo le-tej vrniti.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – pravice obdolženca - dokazni postopek - izjave iz drugega postopka – privilegij zoper samoobtožbo
Posameznika v davčnem postopku načeloma ne varuje privilegij zoper samoobtožbo, saj je postopek primarno namenjen ugotavljanju obstoja in višine davčne obveznosti ter je sodelovalna dolžnost davčnega zavezanca upravičena.
sojenje v razumnem roku – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ustavna odločba U-I-207/08, Up-2168/08 – protiustavna pravna praznina – pravica do odškodnine
Pravično zadoščenje zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v našem pravnem redu zagotavlja ZVPSBNO.
dovoljenost revizije - nepopolna revizija – opredelitev obsega izpodbijanja v reviziji – zavrženje revizije
Ob dejstvu, da je bilo tožnici pravnomočno prisojeno 14.585,87 EUR (prej 3,495.358,80 SIT), navedba v reviziji o vrednosti spornega predmeta v višini, ki presega ta znesek, ne more biti upoštevna. Prva toženka torej ni navedla vrednosti revizijsko izpodbijanega dela, tega pa tudi ni mogoče razbrati iz vsebine revizijskih navedb.
OZ člen 280, 280/2, 839. ZOR člen 305, 305/2, 815.
posredniška pogodba - nepremičninsko posredovanje – sprejem izpolnitve za naročitelja – obstoj pisnega pooblastila – kasnejša odobritev ali izkoriščenje izpolnitve
815. člen ZOR posredniku resda izrecno prepoveduje za naročitelja sprejeti izpolnitev obveznosti iz pogodbenega razmerja, za katerega oziroma v zvezi s katerim posreduje, razen če ga naročitelj za to posebej pisno pooblasti. Vendar pa je tudi v primeru neobstoja takšnega pooblastila izpolnitev veljavno opravljena upniku (naročitelju), če je izpolnjena tretjemu – posredniku brez pisnega pooblastila – upnik pa jo pozneje odobri ali izkoristi. Izkoristi pa jo, če od posrednika prejme tisto, kar je ta prejel kot izpolnitev.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica uporabe jezika v postopku - pravica do prevajanja - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - dokazni predlog v pritožbi – zavrnitev dokaznega predloga
Če stranka predlaga nova dejstva in dokaze v pritožbi, mora biti stopnja verjetnosti, da bo ta dokaz uspešen, višja kot v primeru, ko predlaga izvedbo dokazov v fazi dokaznega postopka.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZRRD člen 38, 38/3.
koncesija za negospodarsko javno službo – javna služba na področju raziskovalne dejavnosti – dovoljenost revizije - pravica ni izražena v denarni vrednosti – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - pomembno pravno vprašanje – splošna razlaga pravnih instititov – vprašanje, ki ne sproža dilem – hude posledice – pričakovana pravica
V sporu, v katerem pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti, revizija ne more biti dovoljena po vrednostnem kriteriju iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Trditve o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča bi moral revident skladno s trditvenim in dokaznim bremenom izkazati z razčlenitvijo relevantnega pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe in iz odločbe Vrhovnega sodišča, s katero utemeljuje odstop od sodne prakse ter opraviti njuno medsebojno primerjavo, ki bi izkazovala zatrjevani odstop.
Pridobitev nove koncesije je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in meril in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je bila zavarovalna pogodba za AO plus zavarovanje sklenjena, čeprav v formularju zavarovalne police rubrika „premija“ ni izpolnjena.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - ugriz psa - škoda, ki jo pes povzroči svojemu lastniku - pojem imetnika psa - odgovornost imetnika psa - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanja o pravici tožnice do odškodnine za škodo, ki ji jo je povzročil pes, formalno v njeni lasti in glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/3-3. ZZK-1 člen 120.
agrarna skupnost – dovoljenost revizije – zavrženje – spor izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba - sodna ali upravna pristojnost – zelo hude posledice – pavšalne navedbe
Ne gre za pomembno pravno vprašanje, če je določba jasna in ne potrebuje dodatne razlage. Prav takšna je določba 120. člena ZZK-1, ki določa sodno pristojnost pri odločanju o vpisih v zemljiško knjigo.
sposobnost biti stranka postopka – pokojni revident - neobstoječa oseba – nedovoljena revizija
Neobstoječa oseba na more vložiti tožbe, niti ne kdo drug v njenem imenu. Enako velja tudi za vložitev rednih in izrednih pravnih sredstev. Tudi te ne morejo biti vložene s strani oziroma v imenu neobstoječe osebe. Pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka po vložitvi revizije, vložene v imenu mrtvega tožnika, zato ni mogoče odpraviti.
Ravnanje oškodovanca ovrednotimo kot prispevek v smislu tretjega odstavka 153. člena OZ takrat, ko ima znake neskrbnega ravnanja – ne pa (nujno) protipravnega, kot zgrešeno (vztrajno) poudarja revidentka –, pri čemer je pri odraslih oškodovancih merilo skrbnosti povprečen razumen odrasel človek.
URS člen 15, 15/4, 23, 23/1, 26. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 25. ZPP člen 367, 367/3, 380.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost države – pravica do sojenja brez nepotrebna odlašanja – podlage odškodninske odgovornosti – pravna praznina – odločba Ustavnega sodišča – merila ZVPSBNO – zmotna uporaba materialnega prava
Ker zaradi obstoječe protiustavne pravne praznine v prehodni ureditvi ZVPSBNO, sodišči v postopku nista upoštevali meril ZVPSBNO in vseh okoliščin konkretnega primera, revidentu v obravnavanem postopku ni bilo zagotovljeno primerljivo učinkovito sodno varstvo, kot bi mu bilo zagotovljeno na podlagi ZVPSBNO. Zato mu je bila v konkretnem sodnem postopku kršena pravica do učinkovitega sodnega varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – postranske terjatve – obresti – zavrženje revizije - uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina
Imetnik stvari ne more zahtevati nadomestitve koristi po 219. členu ZOR, če je obstajala kakšna pravna podlaga ali pravnoposlovna, na podlagi katere je drugi stvar uporabljal.
sojenje v razumnem roku – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina - protiustavna pravna praznina – merila ZVPSBNO – mladoletni oškodovanec
Pravično zadoščenje v obliki denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo po ZVPSBNO pomeni novo obliko nepremoženjske škode, ki je slovenski pravni red pred tem ni poznal. ZVPSBNO glede nepremoženjske škode vzpostavlja domnevo, da je ta v primeru kršitve podana.
neposredna plačila v kmetijstvu – dovoljenost revizije - vrednostni pogoj – pomembno pravno vprašanje – vprašanje pravne narave roka iz Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 - vsebina obravnavane zadeve – (ne)odločilno vprašanje - zelo hude posledice
Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ni razvidna že na prvi pogled, in ker revidentka svojih navedb glede vrednosti spornega predmeta kljub sprejetemu stališču o trditvenem in dokaznem bremenu tudi ni z ničemer obrazložila, ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanja pravne narave roka iz 21. člena Uredbe 796/2004, ki se nanaša na pozno predložitev, pomembnosti pašnega reda za presojo upravičenosti do pomoči in vsebine 12. in 13. člena Uredbe 796/2004, niso pomembna pravna vprašanja, saj odločitev v obravnavani zadevi ni odvisna od odgovora nanje.
S pavšalnimi navedbami, ki jih ni z ničemer obrazložila in zanje tudi ni predložila nikakršnih dokazov, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo, revidentka ni izkazala, da zanjo izpodbijana odločitev dejansko predstavlja zelo hude posledice.