poslovodja d.o.o. - razrešitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – zagovor
Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače določeno, razrešitev poslovodje s strani skupščine družbenikov na podlagi tretjega odstavka 515. člena ZGD-1 pomeni, da tak delavec ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela poslovodje, zaradi česar ne more izpolnjevati obveznosti iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi.
Na predhodno razrešitev oziroma odpoklic s funkcije poslovodje v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi nista mogla vplivati niti tožnik in niti novo imenovani direktor (poslovodja) tožene stranke. Ko stranki v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi na razlog odpovedi ne moreta več vplivati, in ko zagovor v tem pogledu ne more imeti smisla, je v skladu z drugim odstavkom 83. člena ZDR od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina
Rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi je prekluzivne narave, kar pomeni, da ga ugotavlja sodišče po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali so ga stranke ugovarjale ali ne.
Pri odškodnini po drugem odstavku 118. člena ZDR v povezavi s prvim odstavkom tega člena je treba prvenstveno izhajati iz njene narave. Gre za odškodnino, ki pravzaprav pomeni odmero oziroma nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu - torej za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi nezakonite odpovedi delodajalca in vzpostavitvi delovnega razmerja najdlje do odločitve sodišča prve stopnje. To ni odškodnina za izgubo zaslužka in drugo premoženjsko škodo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi za čas do prenehanja pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča.
ZTPDR člen 12. ZDR (1990) člen 17, 18. ZZZPB člen 6.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija delovnega razmerja – projektno opravljanje dela – posredovanje dela naročniku
Ker je tožnik sklenil delovno razmerje s toženo stranko (in pri njej tudi uveljavlja transformacijo), na zakonitost sklenitve delovnega razmerja za določen čas ne vpliva narava dela pri naročniku.
pravica do invalidske pokojnine - začetek izplačevanja - pridobitev pravice
Treba je ločiti med pridobitvijo pravice do invalidske pokojnine, ki nastane z nastankom invalidnosti, in realizacijo te pravice s prvim naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja. ZPIZ-1 to terminologijo sicer ne uporablja dosledno, vendar je revizijsko zavzemanje za to, da je tožnici mogoče priznati pravico do invalidske pokojnine le ob dodatnem pogoju prenehanja zavarovanja, neutemeljeno.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – izplačana plača – plačilo dodatka za redoljubnost
Glede na opredelitev pokojninske osnove v 43. in 44. členu ter glede na določbe 298. člena ZPIZ/92 je tožnik utemeljeno zahteval, da se pri izračunu pokojninske osnove ob novi odmeri pokojnine upošteva tudi plača, izplačana iz naslova redoljubnosti, in da se mu na tej podlagi pokojnina na novo odmeri, saj je to kazalo na ugodnejšo določitev pravice do pokojnine v smislu navedenega člena ZPIZ/92.
ZDSS-1 člen 7, 31. ZPP člen 367, 481, 490. ZDR člen 137. ZZVZZ člen 29.
refundacija nadomestila plače delodajalcu – dovoljenost revizije - gospodarski spor – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Spor med delodajalcem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije glede povrnitve nadomestila plače je gospodarski spor. Po 490. členu ZPP je v gospodarskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR. Vrednost spornega predmeta v tem sporu tega zneska ne presega, zato revizija ni dovoljena.
invalidnost I. kategorije – pravica do invalidske pokojnine – pravnomočna odločba
Z odločbo z dne 10. 1. 2005 o razvrstitvi tožnika v I. kategorijo invalidnosti od 29. 11. 2004 dalje in priznanju pravic na tej podlagi je bilo pravnomočno odločeno o tožnikovem statusu in pravicah iz invalidskega zavarovanja le za čas od 29. 11. 2004 dalje, ne pa tudi za nazaj. Za čas pred 29. 11. 2004 tožnik na podlagi te odločbe ni pridobil nobenih pravic in je v času izdaje navedene odločbe pred sodiščem o njegovem statusu in pravicah iz invalidskega zavarovanja tekel odprt spor. Sodišče zato z odločanjem o tožnikovem statusu in pravicah iz invalidskega zavarovanja za čas do 29. 11. 2004 ni poseglo v pravnomočno odločbo tožene stranke z dne 10. 1. 2005.
revizija – postulacijska sposobnost – laična revizija - nepopolna vloga – rok za revizijo – zavrženje revizije
Ker tožnik nima pravniškega državnega izpita (tega ob vložitvi revizije ni niti navajal niti izkazal), je njegova revizija nedovoljena.
Revizija, ki jo vloži stranka sama, ni nepopolna, ampak nedovoljena. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa, s katerim je tožniku naložilo, naj revizijo vloži po odvetniku.
invalidsko zavarovanje – sprememba v stanju invalidnosti – nadomestilo za invalidnost – delna invalidska pokojnina – ustavitev izplačevanja
Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine še ne pomeni avtomatično pričetka njenega izplačevanja, enako pa priznanje nove pravice iz invalidskega zavarovanja ne pomeni avtomatičnega prenehanja prejšnje pravice. Tako kot je pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine odvisen od pričetka dela s krajšim delovnim časom, konec izplačevanja pa s prenehanjem dela s krajšim delovnim časom, je tudi pričetek izplačevanja nadomestila za invalidnost odvisen od pričetka dela na drugem delovnem mestu, konec izplačevanja pa od prenehanja dela na drugem delovnem mestu.
ZDR člen 88, 116. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40.
invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - mnenje komisije po ZPIZ-1 – rok za odpoved
Rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu iz poslovnega razloga začne teči šele, ko delodajalec od pristojne Komisije prejeme mnenje, v katerem ta skladno z določbo 103. člena ZPIZ-1 ugotovi obstoj oziroma utemeljenost odpovednega razloga.
vdovska pokojnina – zavarovalna doba v Sloveniji – izbira pokojnine
Ker pokojninska doba pokojnega zavarovanca, dosežena v Republiki Sloveniji, pri odmeri tožničine družinske pokojnine v BiH ni bila upoštevana, ni šlo za pridobitev pravice na podlagi istih pokojninskih obdobij, tako da pogoji za izbiro pokojnine v smislu drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 niti niso bili izpolnjeni.
Sodišče bi moralo upoštevati le dejansko višino tožnici izplačanega dela vdovske pokojnine, ugotoviti razliko med tem zneskom in mejnim zneskom za priznanje pravice do varstvenega dodatka iz 57. člena ZPIZ-1 in tožnici priznati pravico do varstvenega dodatka v sorazmernem delu te razlike, upoštevaje, da vdovsko pokojnino souživata dve uživalki.
starostna pokojnina – izbira pokojnine – zavarovalna doba v Sloveniji – sporazum o socialni varnosti
Tožena stranka pred uveljavitvijo Sporazuma o socialni varnosti z Republiko BIH pri odločanju o tožnikovi pravici do pokojnine ni bila dolžna upoštevati njegovega zavarovanja pri tujih nosilcih zavarovanja. V okviru svojih premoženjskih upravičenj je tožnik utemeljeno uveljavljal pokojnino na podlagi zavarovanja pri toženi stranki, upoštevaje siceršnje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi določb ZPIZ-1.
ZNB člen 22 a, 22 č. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3, 84, 84/2.
obvezno cepljenje – opustitev obveznega cepljenja – neizkazani razlogi za dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice – pavšalne navedbe - začasna odredba
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu. Različne sodne prakse prvostopenjskega sodišča revidenta nista izkazala, saj sodb, na katere se sklicujeta, reviziji nista priložila. Zelo hudih posledic pa revidenta s pavšalnimi navedbami o škodljivosti cepljenja nista izkazala, saj s tem ne moreta ovreči ugotovitev Komisije za cepljenje, ki pri njunem otroku ni ugotovila nobenega izmed z zakonom določenih razlogov za opustitev obveznega cepljenja. Če je revizija zavržena, niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe.
Toženec ni izpolnil svoje obveznosti iz mandatne pogodbe oziroma je zamudil z njeno izpolnitvijo (nedopustno ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo) in je za to odgovoren. Tožnica je po drugem odstavku 262. člena ZOR zato upravičena zahtevati povrnitev škode, ki jo je zaradi tega (vzročna zveza) trpela. Tožnica bi bila namreč v primeru pravočasno vložene tožbe proti Bolnišnici upravičena do povrnitve nepremoženjske škode zaradi nestrokovnega zdravljenja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005505
ZKP člen 53, 372, 372-4. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 191, 191/1, 296.
kršitev kazenskega zakona - nasilje v družini - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti - pravna opredelitev - predlog za pregon - spravljanje v podrejen položaj
Pri kaznivem dejanju nasilja v družini mora iti praviloma za neko trajnejše ravnanje storilca, ki poruši normalne medosebne odnose v družini tako, da ostanejo določeni družinski člani brez topline doma, brez občutka varnosti, da so prestrašeni ipd., oziroma so ravno zaradi obdolženčevega ravnanja spravljeni v podrejen položaj oziroma v položaj, ki je temu pojmu po vsebini primerljiv.