davčna izvršba – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – trditveno in dokazno breme
Pravna vprašanja, ki niso postavljena jasno in določno ter se ne nanašajo na obravnavano zadevo, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če revident ne navede opravilne številke zadeve Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala in ne navede opravilnih številk niti ne predloži kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje, v zvezi s katerimi naj bi bila podana neenotnost sodne prakse, ni izkazal, da je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPNačrt člen 78, 78/1, 78/3, 78/4, 79. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – pogodbena določitev komunalnega prispevka - komunalna oprema zgrajena iz javnih sredstev – (ne)dispozicija strank upravne pogodbe
Predpisi o delnem plačilu stroškov komunalnega opremljanja zemljišč so javnopravne narave in njihova uporaba ni v dispoziciji strank, razen če je z zakonom izrecno drugače določeno.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 367, 367/4, 367/5, 367a, 367b.
neupravičena pridobitev - navadni sosporniki - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Novi peti odstavek 367. člena ZPP ne posega v ureditev 41. člena ZPP, da se v primeru subjektivne kumulacije zahtevkov navadnih sospornikov dovoljenost (dopustitve) revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
pripor - podaljšanje pripora - predlog za podaljšanje pripora - obrazložitev predloga - pravice obrambe - pravica do izjave - enako varstvo pravic
Tožilčevo sklicevanje na pravnomočne odločbe o odreditvi in podaljšanju pripora ter navedba, da se razlogi, ki so bili podani ob odreditvi pripora, niso v ničemer spremenili, ne izpolnjuje vsebinskih pogojev obrazložitve predloga za podaljšanje pripora.
pravice obrambe - navzočnost na glavni obravnavi - pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi
Okoliščino, ali je navzočnost obdolženca na glavni obravnavi nujna, mora sodišče ugotavljati in obrazložiti, ko odloča o vprašanju, ali naj se glavna obravnava opravi v njegovi nenavzočnosti (tretji odstavek 307. člena ZKP), ne pa ob odreditvi pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP.
ZUS-1 člen 22, 32, 32/2, 52, 55, 59, 63, 63/1, 71, 71/2, 75, 75/2, 83, 85, 85/1, 89, 92. ZGD člen 51. ZPP člen 4, 8, 360, 383. ZDavP-1 člen 7, 95. ZDDPO člen 7, 11, 12. Slovenski računovodski standard 21-12.
davki in prispevki – dovoljena revizija – vrednostni kriterij - navidezni pravni posel – glavna obravnava – dokazna ocena – nova dejstva in dokazi – začasna odredba
Ker se po drugem odstavku 7. člena ZDavP-1 predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini, po petem odstavku istega člena pa navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilna presoja, da je bil z navedeno Kreditno pogodbo in izkazovanjem nakazanih sredstev fizični osebi kot posojilo, prikrito izplačilo denarnih sredstev fizični osebi A. A. Zato so bila sporna nakazila pravilno obravnavana kot drugi prejemki in zato tudi temu ustrezno pravilno obremenjena z davki in prispevki.
Vprašanje pravne narave pogodbe pa v obravnavani zadevi pomeni dokazno oceno navedene pogodbe, torej, ali gre za navidezni pravni posel, ne pa za pravno pravilnost oziroma brezhibnost sporne kreditne pogodbe. Za navidezno pogodbo namreč gre (čeprav je ta lahko pravnoformalno brezhibna), ko se pogodbeni stranki strinjata o njeni navideznosti, zato je pravnoposlovna volja obeh pogodbenih strank le zaigrana.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0013810
ZOR člen 154, 200, 201. ZOZP člen 1, 2, 15. ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje proti odgovornosti – regres zavarovalnice – alkoholiziranost zavarovanca – huda malomarnost - dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije
Revizijsko sodišče ugotavlja, da zelo vinjeni toženec ne bi smel upravljati vozila, da je ravnal skrajno nepazljivo in je zanemaril tisto pazljivost in skrb, ki se pričakuje od vsakega povprečnega voznika. Kot sta pojasnili sodišči prve in druge stopnje, je vzročna zveza med toženčevo vinjenostjo in smrtjo pešca ugotovljena že v kazenskem postopku in je sodišče na to vezano, sploh pa oseba z 1,32 g/kg etilnega alkohola v krvi ni sposobna varno upravljati vozilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005594
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-4. KZ-1 člen 7, 54, 209, 211, 211/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek - razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – časovna veljavnost – uporaba milejšega zakona - obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev - poneverba – goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje
Če je izpolnjen objektivni pogoj, da je bila z dejanjem povzročena velika premoženjska škoda, in če je v subjektivnem pogledu dokazano, da se je storilec velike premoženjske škode zavedal in jo zasledoval, je lahko dejanje, ki je sicer opisano kot več ravnanj, storjenih v določenem časovnem obdobju, pravno opredeljeno kot hujša oblika kaznivega dejanja goljufije.
obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje pred odgovornostjo - kršitev pravil o sklenitvi zavarovalne pogodbe – nezavarovano vozilo – zavarovalno združenje - socializacija rizikov – dolžnost plačila odškodnine
Lastnik avtomobila, ki ne sklene obveznega zavarovanja, bi po 17. členu ZOZP sicer imel pravico do odškodnine za nepremoženjsko škodo, a jo po 41. členu izgubi, ker jo mora povrniti zavarovalnemu biroju. Sodišče je pravilno razložilo zavrnitev tožbenega zahtevka proti drugi toženi stranki, da „ni v skladu z duhom ZOZP“ da bi se lastnik avtomobila, ki je kršil določila o obveznem zavarovanju v prometu, skliceval na to, da vozilo ni bilo zavarovano, če je sam opustil osnovno obveznost zavarovanja vozila in dovolil njegovo uporabo v prometu.
Ustava RS člen 22, 25, 134. Poslovnik Državnega zbora člen 212. ZUS-1 člen 2, 3, 4.
sodnikova imuniteta – ustavna pravica – ni osebna pravica – ni človekova pravica – privilegij – pritožba zoper odločitev državnega zbora
Namen določbe 134. člena URS o imuniteti sodnika, ki zajema tako prepoved pripora kot prepoved začetka kazenskega postopka brez dovoljenja Državnega zbora, ni v tem, da bi varovala sodnika kot posameznika, ampak je njen namen enak kot pri poslanski imuniteti, to je preprečiti morebitno oviranje dela sodstva v razmerju do državnih organov in drugih dveh vej oblasti.
Imuniteta ni osebna sodnikova pravica in ne človekova pravica.
davčna izvršba – ugovor tretjega – dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, če pravica oziroma obveznost stranke v izpodbijanem delu upravnega akta ni izražena v denarni vrednosti.
Pravna vprašanja, ki so postavljena le na splošni ravni, brez navedbe, katero konkretno pravno pravilo naj bi bilo prekršeno in ni opisan njihov pomen za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Sodišče druge stopnje je napačno sodilo, da je mogoče razmerje med pravnima strankama presojati samo po 84. členu ZZZDR. Ta člen spada v poglavje o razmerjih zakoncev po razvezi zakonske zveze in pove, kako je z vračanjem daril, ki sta si jih zakonca podarila pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo. Toda v poglavju, ki opredeljuje premoženjska razmerja med zakonci je v 62. členu ZZZDR navedeno, da zakonca lahko sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala z drugimi osebami, in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti. Torej lahko skleneta darilno pogodbo po pravilih OZ, z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo, vključno z možnostjo preklica darilne pogodbe (členi 539 – 544 OZ).
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne more uspeti z zatrjevanjem nezakonitosti podaljšanja pripora iz razloga, da sodišče ni ugotovilo obstoja pripornih razlogov tudi pri soobsojencih.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK – UPRAVNI SPOR
VS1013097
ZUS-1 člen 2. ZUP člen 226, 293, 293/3.
odstranitev nelegalno zgrajenega objekta – predlog za odlog izvršbe inšpekcijske odločbe – procesna odločitev – akt, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu – zavrženje tožbe
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da z izpodbijanim sklepom ni bilo poseženo v pravni položaj tožnikov. S spornim sklepom je bilo odločeno le o teku postopka, kot je to pravilno presodilo prvostopno sodišče. Poleg tega pa iz določbe tretjega odstavka 293. člena ZUP ne izhaja, da bi bila prekinitev oziroma odlog izvršbe pravica strank, ki bi bila lahko iztožljiva, saj je organu, pristojnemu za izvršbo, dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku o predlogu stranke za odlog izvršbe, če je zoper izvršilni naslov dana pritožba. To pa pomeni, da se odlog izvršbe lahko dovoli le do pravnomočnosti izvršilnega naslova, kar je v obravnavanem primeru inšpekcijska odločba z dne 27. 11. 2009, ki pa je že pravnomočna.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je temeljni pogoj za meritorno odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe pravilno vložena tožba.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 336, 343, 343/3, 346, 346/1, 383. ZST-1 člen 1, 1/3.
pritožba zoper sklep o neoprostitvi plačila sodnih taks – postulacijska sposobnost – pravniški državni izpit
Če pritožnik pritožbo vloži sam in niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, zato je Vrhovno sodišče tako pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – ekonomski razlogi - onemogočanje oziroma odložitev odstranitve iz države
Tožnik je zaprosil za mednarodno zaščito tudi zato, da bi odložil oziroma onemogočil odstranitev iz države, saj bi, kolikor ne bi izrazil namere zaprositi za mednarodno zaščito, zaradi nezakonitega prebivanja v Sloveniji zoper njega stekel postopek njegove prisilne odstranitve iz države.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zasliševanje prič - anonimna priča - zaščita priče - zaščitni ukrepi - čas odreditve
Za že znano pričo (ki je bila že zaslišana ali pa so njeni podatki razvidni iz drugih podatkov spisa) ni mogoče uporabiti ukrepov iz prvega odstavka 240. a člena ZKP.