ZPP člen 367a., 367a/1, 367c, 367c/2. ZLPP člen 48b, 48b/5.
predlog za dopustitev revizije – zagotovitev sodnega varstva polne jurisdikcije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Očitek predlagateljice o opustitvi vročitve nima opore v dejanskih ugotovitvah pravnomočne sodbe. V razlogih sodbe sodišča prve stopnje je, nasprotno, navržena ugotovitev o vložitvi zahteve za udeležbo zaposlenih v revizijskem postopku, opravljenem pri toženi stranki, ki pa da z zahtevami za priznanje statusa stranke niso uspeli. Vprašanja ali je preverjanje in preizkus ustreznosti takega postopanja v nekem drugem (upravnem) postopku sploh lahko predmet pravdnega postopka, pa Vrhovno sodišče ni moglo načenjati, saj tožnica tega problema v predlogu za dopustitev revizije ne izpostavlja.
denacionalizacija – zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev – začasna odredba o zavarovanju zahtevka v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij – oblike denacionalizacije – vrnitev premoženja – vrnitev v naravi – ovire za vrnitev v naravi – prehodne in končne določbe ZLPP – nedopustno razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – možnost vrnitve – ničnost pogodbe
Začasna odredba v smislu določb ZLPP preprečuje, da bi do ovire za vračanje tega premoženja v naravi (lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb; tretji odstavek 16. člena ZDen) prišlo zaradi lastninskega preoblikovanja podjetja. V drug(ačn)ih primerih razpolaganja s predmetom denacionalizacije je upravičenec pred oviro za vračilo v naravi zadostno varovan z določbo 88. člena ZDen, ki takšna razpolaganja prepoveduje. Ovira zaradi opustitve zavarovanja zahtevka za denacionalizacijo oziroma posledica iz določbe drugega odstavka 15. člena ZLPP bi torej nastopila le, če bi bilo podržavljeno premoženje vključeno v program lastninskega preoblikovanja podjetja.
Za ničnostno pravdo na podlagi določbe 88. člena ZDen je bistvena zgolj možnost vrnitve v naravi in ne morda (že) konkretno ugotovljena dolžnost vrnitve. Namen predpisa je bil ustavitev prometa s premoženjem, ki je (lahko) predmet denacionalizacije, zato zajema vsako razpolaganje s tem premoženjem, ki bi lahko vplivalo na njegovo vrnitev ali obliko vrnitve in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj denacionalizacijskih upravičencev.
odgovornost za prekršek - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - odgovornost odgovorne osebe - ne bis in idem
Ista fizična oseba ne more biti za isti prekršek hkrati kaznovana kot samostojni podjetnik posameznik (drugi odstavek 13. člena ZP-1) in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika (15. člena ZP-1).
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zamudna sodba - prepozna pritožba - pravica do izjave v postopku - odločba Ustavnega sodišča - pravica do pravnega varstva - vročitev tožbe in sodbe - nepravilna vročitev sodnega pisanja - prijava spremembe bivališča
Sodišče druge stopnje je s tem, ko je dalo prednost pravici tožnikov do učinkovitega pravnega varstva, nesorazmerno poseglo v pravico toženke do izjave v postopku. Ni namreč prav, da se toženi stranki odvzame možnost obrambe zgolj zato, ker je opustila svoje upravnopravne obveznosti glede prijave in odjave bivališča. Toženi stranki mora biti dana možnost, da dokaže, da v spornem času na naslovu, kjer se ji je vročala pošiljka, ni stanovala. Sodišče druge stopnje je s tem, ko je kot prepozno zavrglo pritožbo, v kateri stranka dokazuje nepravilno vročitev, sploh onemogočilo preizkus pravilnosti vročitve. Stranka druge možnosti, kot da pravilnost vročitve izpodbija in dokazuje v pritožbi, nima. Tožena stranka ima zato prav, da ji je sodišče druge stopnje s takšnim ravnanjem onemogočilo obravnavanje pred sodiščem in je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
izročitev stvari v posest - rei vindicatio – Actio Pauliana
Zahtevek za izročitev v posest ni tožbeni zahtevek iz paulijanske tožbe, ampak stvarnopravni reivindikacijski zahtevek.
Ker toženec ni bil v dobri veri glede razpolagalne sposobnosti svojega prodajalca, saj je bil v pogodbi opozorjen na spornost lastninske pravice, se ne more uspešno sklicevati na pogodbo kot na zakonit naslov za svojo posest.
V 1007. členu ZOR je uzakonjena izjema od akcesornosti: kljub temu, da je po stečaju od dolžnika mogoče zahtevati samo del izpolnitve, ostane porok zavezan za celotno izpolnitev. Res zakon predvideva, da mora upnik v stečaju glavnega dolžnika priglasiti svojo terjatev in o tem obvestiti poroke, toda če tega ne stori, terjatev ne ugasne, temveč odgovarja poroku za škodo, ki jo je trpel (prvi odstavek 1007. člena). V drugem dostavku tega člena pa je jasno določeno, da porok odgovarja upniku za ves znesek svoje obveznosti.
URS člen 150. ZJF člen 20. ZPP člen 1. ZOR člen 154.
civilnopravni spor – sodna pristojnost – pristojnosti računskega sodišča - odgovornost za izvajanje proračuna občine – odgovornost župana – povrnitev premoženjske škode - odškodninski spor
V konkretnem sporu ne gre za računsko revizijo poslovanja uporabnikov javnih sredstev, za katero je pristojno računsko sodišče, temveč za odškodninski zahtevek oziroma za povrnitev sredstev občine, ki so bila uporabljena za asfaltiranje ceste na zasebnem zemljišču izven objave in naročila gradenj za modernizacijo javnih poti. Gre za nedopustno in protipravno izvrševanje sprejetega proračuna občine, ker del sredstev ni bil vrnjen v proračun, torej za premoženjsko razmerje v okviru civilnega prava, za kar je po 1. členu ZPP pristojno sodišče splošne pristojnosti, ki odloča o sporih iz civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb.
Drugostopenjsko sodišče je na pritožbeno navedbo tožencev, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo obsega oziroma trase služnosti, odgovorilo, da toženci po spremembi tožbe obsegu poti niso ugovarjali. Toženci so s predložitvijo zapisnika naroka za glavno obravnavo izkazali za verjetno, da je ugotovitev sodišča druge stopnje v nasprotju z listinami v spisu.
prodajna pogodba na podlagi določb SZ – razveza pogodbe – zamudna sodba – vročanje – vročilnica – časovne meje pravnomočnosti – pogoji za izdajo zamudne sodbe – izdaja zamudne sodbe
Časovne meje pravnomočnosti v primeru prave (obsodilne) zamudne sodbe zajemajo le tista dejstva, ki so nastopila do izteka roka za vložitev odgovora na tožbo. Na to fazo je nujno vezana le izpolnitev pogojev iz prvega odstavka 318. člena ZPP, ne pa tudi izdaja zamudne sodbe.
Tožnica je bila ob sklenitvi sporne pogodbe stara skoraj 43 let in imela 23 let delovne dobe kot trgovka, ter je v svojem življenju sklenila že kar nekaj pogodb, med drugim tudi pogodbo o najemu poslovnega prostora; tožnici življenjskih in poslovnih izkušenj ni primanjkovalo. Zato je pravilna ocena, da je tožnica pri podpisu sporne pogodbe, imela vsa potrebna znanja, da bi, preden podpisom opravila izračun vseh svojih obveznosti po pogodbi, ga primerjala s tistim po ponudbi, kot je to storilo tudi sodišče, in se nato odločila, ali bo pogodbo sklenila, ali ne. Ocena drugostopenjskega sodišča, da v obravnavani zadevi ni bil podan subjektivni element oderuštva, je pravilna.
solastnina - predkupna pravica solastnikov - hkratno uveljavljanje predkupne pravice več solastnikov - medsebojna odvisnost tožbenih zahtevkov
Ureditev iz tretjega odstavka 66. člena SPZ izkazuje tesno medsebojno povezanost ali odvisnost predkupnih upravičenj več solastnikov v primeru hkratnega uveljavljanja predkupne pravice. Obseg ali delež, do katerega je pri uveljavljanju predkupne pravice upravičen prvi solastnik, je odvisen od tega, ali je drugi, ki tako pravico uveljavlja hkrati z njim, po temelju upravičen za tako zahtevo, ali je torej solastnik in s tem predkupni upravičenec, ter po višini, kakšen je njegov delež. Zaradi take medsebojne odvisnosti je treba ob odločanju o tožbenem zahtevku enega in tudi ob reševanju pritožbe enega od njih upoštevati tudi pravni položaj drugega predkupnega upravičenca.
odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik – vpliv na poslovanje družbe
Odločilno je, da je le-ta imel možnost vpliva na poslovanje družbe, ne pa da te možnosti ni izkoristil. M. A. je bil tisti, ki je prodal poslovni delež v družbi s finančnim dolgom, ki ga je sam ustvaril in spravil kupca v zmoto.
Sodišče druge stopnje se je dolžno določno opredeliti do vseh konkretnih in relevantnih pritožbenih navedb ter pritožniku pojasniti, zakaj njegove trditve (ni)so utemeljene.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka in kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 339, 399/2-14, 380, 380/1. ZOR člen 436, 436/1, 436/2, 461, 461/2.
ničnost pogodbe - cesija - razlaga zakona - odstop terjatve - prodaja sporne pravice - terjatev v izvršilnem postopku - terjatev odvetnika
Toženec je v izvršbi od upnika, ki ga je kot odvetnik zastopal v pravdi in izvršbi, odplačno (s plačilom dolga oziroma s pogodbo o prenosu terjatve) pridobil (sporno) terjatev zoper dolžnika; revizijsko sodišče ugotavlja, da je treba navedeni dejanski stan subsumirati pod pravilo iz drugega odstavka 461. člena ZOR.
Namen določbe drugega odstavka 461. člena ZOR je v zaščiti imetnika sporne pravice (terjatve) v poslu s prevzemnikom naročila (odvetnikom), ki bi lahko kot strokovnjak zlorabil svoj položaj in si zagotovil neupravičeno premoženjsko korist. Pravilna razlaga določbe obsega tudi fazo izvršbe, saj v njej še obstoji sporna terjatev, katere poplačilo ni gotovo. Ker je ZOR materialnopravni zakon, ga ni mogoče razlagati v procesnopravnem pomenu. Pojem spornosti se zato razteza tudi na pravnomočno prisojene terjatve.
Tožniki izpodbijajo veljavnost dveh prodajnih pogodb sklenjenih v različnih časovnih okoliščinah in med različnimi pogodbenimi strankami, kar pomeni različno podlago v smislu drugega odstavka 41. člena ZPP. Kljub temu so za vse zahtevke navedli le eno nediferencirano vrednost spornega predmeta, kar ima za posledico nedovoljenost revizije.
Za zavrnitev denarnega odškodninskega zahtevka zadostuje presoja, da ni dokazan vsaj eden od več kumulativno zahtevanih elementov civilnega delikta.
Zmotno je stališče pritožbenega sodišča, da brez sodelovanja občine v tej zadevi ni mogoče rešiti vprašanja pravilne aktivne legitimacije, saj občina v procesu lastninjenja zemljišč ni niti nujna niti enotna sospornica z zemljiškoknjižnim lastnikom na pasivni strani, še manj pa z državo na aktivni strani.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005590
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 22/8, 45, 52, 52/2-5, 62, 62-2. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.
postopek o prekršku - organi za odločanje o prekrških – redni sodni postopek - hitri postopek - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik
Po določbi pete alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZVCP-1 hitri postopek zoper voznika začetnika ni dovoljen za prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija v številu, večjem od 6.