ZPP člen 306, 306/1, 339, 339/1, 339/2-14, 380, 380/2. SZ člen 150, 150/2, 155/1, 155/2, 156, 156/2.
najemnina za stanovanje – višina najemnine – plačilo razlike med profitno in neprofitno najemnino – imetništvo pravice uporabe – zavezanec za plačilo razlike med najemninama – lastnik zasebnega stanovanja – pasivna stvarna legitimacija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – poravnalni narok – razlaga zakona – razlaga drugega odstavka 150. člena SZ – pravno mnenje
Določbe SZ urejajo položaj lastnikov zasebnih stanovanj in najemnikov (bivših imetnikov pravice do uporabe) v razmerjih, ki so bila ustvarjena v nasprotju z voljo lastnikov (npr. v primerih administrativnih dodelitev). Lastniki stanovanj imajo po prvem odstavku 155. člena pravico do vselitve in proste razpolage z zasebnim stanovanjem, medtem ko imajo (tako imenovani) najemniki po drugem odstavku 155. in drugem odstavku 156. člena SZ pravico do zagotovitve drugega primernega stanovanja. Razliko med profitno in neprofitno najemnino krije zavezanec.
Med lastnikom in najemnikom ne obstoji pogodbeno najemno razmerje v smislu klasičnega civilnopravnega razmerja s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank, čeprav po drugi strani drži, da so njune medsebojne pravice in obveznosti po vsebini enake tistim, ki izhajajo iz pogodbenih razmerij. Zagotovo pa civilnopravnih značilnosti ni mogoče najti v razmerju med lastnikom in zavezancem. Vsekakor se je mogoče strinjati, da je namen drugega odstavka 150. člena SZ v varstvu lastnika in najemnika - zavezanec mora razliko kriti ali enemu ali drugemu. Položaj lastnika, ki ima neposredno terjatev do zavezanca, ni bistveno slabši, kot bi bil, če bi plačilo razlike lahko uveljavljal od najemnika. Res je sicer, da ima to za posledico "cepitev terjatve" na dva dolžnika, vendar pa je za lastnika takšen položaj, upoštevaje dejstvo, da so zavezanci praviloma solventne pravne osebe javnega prava, lahko pogosto celo ugodnejši. Nedvomno pa je položaj ugodnejši za najemnika, ki ga (niti začasno) ne bremeni plačilo razlike med profitno in neprofitno najemnino in mu ni treba uveljavljati "regresnega zahtevka" zoper zavezanca. Navedena razlaga SZ je nenazadnje logična tudi z vidika uveljavljanja pravic najemnika in lastnika stanovanja. Tisti, ki mora najemniku na njegovo zahtevo ali na zahtevo lastnika zagotoviti drugo primerno stanovanje, je zavezanec, zato je od njegovega ravnanja odvisno, kdaj bodo ustvarjena razmerja med lastnikom in najemnikom odpravljena.
Toženka neutemeljeno trdi, da bi morali sodišči po tretjem odstavku 22. člena Obligacijskega zakonika (OZ) šteti, da je toženka naslovila predlog nedoločenemu krogu oseb in jih povabila k dajanju ponudb. Iz okoliščin namreč izhaja drugače in sicer, da je toženka na podlagi 80. f člena Zakona o javnih financah (ZJF) za to, da bi občina s prodajo poslovnih prostorov dosegla čim višjo kupnino, izbrala javno dražbo in vnaprej objavila pogoje prodaje, pri kateri je pogodba o nakupu sklenjena s ponudnikom, ki izpolnjuje pogoje in ponudi najvišjo izklicno ceno. Pravilno sta sodili, da je prišlo do sklenitve prodajne oziroma kupne pogodbe, ko je bila podana najvišja ponudba. O dražbi namreč govorimo, kadar gre za prodajo predmeta najboljšemu ponudniku. Razpis dražbe je poziv nedoločenemu krogu ljudi, naj stavljajo ponudbe. Pogoji za sklenitev so določeni že v razpisu, zato pogodba nastane, ko je podana najvišja ponudba, kar pomeni, da je akcept že vnaprej dan v korist ponudnika, katerega ponudba je najvišja. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je tožnica 2. 12. 2002 organizirala javno dražbo, ki sta se je udeležila dva dražitelja, a je le toženec plačal varščino in uspešno dražil poslovne prostore, zato je prišlo do sprejema ponudbe in je nastala obveznost skleniti pogodbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna pristranskost sodišča – odškodninski spor zaradi protipravnosti ravnanj sodnika pristojnega sodišča
Tožnica sicer uveljavlja zahtevek za plačilo odškodnine zoper Republiko Slovenijo, vendar je iz tožbenih navedb mogoče razbrati, da utemeljuje v tožbi postavljen zahtevek z očitki nedopustnega postopanja dveh nekdanjih sodnikov in sedanje sodnice sicer stvarno in krajevno pristojnega sodišča v drugem (stečajnem) postopku. Če bi se do takih očitkov opredeljevalo sodišče, na katerega jih v naraciji tožbe naslavlja tožeča stranka, bi to vzbujalo vtis tako imenovane objektivne pristranskosti sodišča.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3/1-14.
zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev
Za kazensko odgovornost storilca za kaznivo dejanje po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) je storilčev naklep moral zajemati „cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev“. Takšen namen je moral biti v opisu kaznivega dejanja zatrjevan in v sodbi opredeljen s konkretnimi dejstvi in okoliščinami.
ZZLPPO člen 6. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7.
lastninjenje – skrito premoženje – premoženje, ki se je izmaknilo procesu lastninskega preoblikovanja – zamudna sodba – dokazno breme – domneva priznanja tožbenih trditev – sklepčnost tožbe – odpravljiva nesklepčnost tožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka v položaju zamudne sodbe ne nosi dokaznega bremena glede materialnopravno pomembnih tožbenih trditev, saj zaradi nevložitve odgovora na tožbo velja absolutna domneva njihovega priznanja.
Če sodišče izda oziroma potrdi (pravo, obsodilno) zamudno sodbo, čeprav iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V času škodnega dogodka je veljal tudi ZOZP. Ta je v primerih, ko je škoda povzročena z nezavarovanim vozilom ali z neznanim vozilom, v 34. in 35. členu predvidel ustanovitev škodnega sklada, v katerega plačujejo prispevek vse zavarovalnice, in v 37. členu omogočil oškodovancem, da vložijo zahtevek pri Slovenskem zavarovalnem biroju (sedaj Slovensko zavarovalno združenje), ki mora izplačati odškodnino, nato pa zahteva povrnitev odškodnine z obrestmi in stroški od lastnika vozila ali od povzročitelja škodnega dogodka (41. člen ZOZP).
odgovornost za škodo od nevarne stvari – motorna tračna žaga - objektivna odgovornost – odgovornost delodajalca - oprostitev odgovornosti – ravnanje odškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode
Pod pojmom, ali je tudi oškodovanec kriv za nastalo škodo, je treba ugotoviti, ali je bilo ravnanje oškodovanca neskrbno do te mere, da ne bi bilo prav, da imetnik nevarne stvari sam nosi breme plačila odškodnine za celotno škodo. Kadar gre za objektivno odgovornost je ta kriterij še strožji, saj je treba upoštevati tudi, ali je bilo ravnanje oškodovanca takšno, da ga imetnik nevarne stvari ni mogel pričakovati oziroma se ni mogel izogniti posledicam, ki jih je to ravnanje povzročilo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 108, 336, 343, 343/4, 346, 346/1.
pritožba – postulacija – pravniški državni izpit – dopolnitev vloge – prevod v slovenski jezik – vloga, vložena v tujem jeziku
Pritožbo v upravnem sporu vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit.
Vrhovno sodišče tožeče stranke ni pozivalo na dopolnitev vloge s prevodom v slovenski jezik po 108. členu ZPP, saj je iz vloge, vložene v češkem jeziku, očitno razvidno, da gre za pravno sredstvo (pritožbo) zoper sklep sodišča prve stopnje I U 1215/2010-6 z dne 23. 11. 2010, ki ga je vložila tožeča stranka sama, oziroma po poslovodji, pri tem pa ni izkazala, da ima poslovodja, ki je pritožbo podpisala, opravljen pravniški državni izpit.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – predlog za obnovo postopka - zaslišanje predlagatelja – nov dokaz
Dejstvo, da sodišče tožnice ob obravnavi njenega predloga za obnovo postopka ni zaslišalo, ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj se je tožnica lahko oziroma bi se celo morala o vseh razlogih za obnovo izjaviti že v samem predlogu.
Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 66, 69.
zdravnik – dežurstvo – obvezna prisotnost – delo ob nedeljah, praznikih in ponoči – dodatek – osnova za odmero
Osnovo za odmero dodatka za ure obvezne prisotnosti v okviru dežurstva, ki so bile opravljene ponoči, v nedeljo ali na praznik, predstavlja 90 % urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
ZJU člen 53, 154, 164 - 168, 193. ZIN člen 12, 13. ZDR člen 75.
prenehanje delovnega razmerja – strokovni izpit za inšpektorja
Določba prvega odstavka 193. člena ZJU se nanaša le na državni izpit iz javne uprave in na strokovni upravni izpit (kot na strokovna izpita za imenovanje v naziv), ki ju ureja ZJU v členih 164. do 168. Ta določba in s tem ugodnost, ki za nekatere uradnike izhaja iz nje, pa se ne nanaša na strokovne izpite v skladu s posebnimi predpisi, torej tudi ne na strokovni izpit za inšpektorja, ki je kot pogoj za imenovanje določen v 12. členu ZIN.
Če inšpektor ne opravi strokovnega izpita, je kot posledica v 13. členu ZIN (ki se uporablja v povezavi s 3. točko prvega odstavka 154. člena ZJU) določeno prenehanje delovnega razmerja.
ZPIZ-1 člen 123. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 192, 193. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (1964) člen 187. ZPIZVZ člen 3, 5.
vojaški zavarovanec – priznanje dela vdovske pokojnine
Šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZPIZVZ (Ur. l. RS, št. 28/2009) je bilo določeno, da se vdovi oziroma vdovcu lahko poleg starostne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu (ZPIZVZ) ali ZPIZ-1 izplačuje tudi del vdovske pokojnine, ki mu gre po pokojnem uživalcu pravic po tem zakonu oziroma po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic po ZPIZ-1, vendar največ v višini in obsegu, določenem v ZPIZ-1.
bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – obstoj prekrška – nasilno in drzno vedenje - zakonski znaki prekrška - zunajzakonska skupnost
Za obstoj prekrška po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1 je treba ugotoviti obstoj (bivše) zunajzakonske skupnosti med storilcem in oškodovancem oz. oškodovanko.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - ZAPOSLOVANJE
VS2005702
ZP-1 člen 156, 156-1. ZZZPB člen 73.
obstoj prekrška – opravljanje dejavnosti brez koncesije
Ker se je po pravnomočnosti izpodbijane odločbe o prekršku ugotovilo, da je pravna oseba v letu 2006 imela sklenjeno koncesijsko pogodbo, ki ji je dovoljevala opravljati dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del osebam s statusom dijaka ali študenta, je sodišče odločbo spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper pravno osebo in zoper odgovorno osebo pravne osebe ustavilo.
starostna pokojnina – vojaški zavarovanec - tujec – zavarovalna doba
Tožnik je uveljavljal priznanje starostne pokojnine po ZPIZ-1, torej po splošnih predpisih in ne po ZPIZVZ. Slednji zakon zato niti ni mogel biti pravna podlaga za odločanje.
Glede na zavarovalno dobo tožnika pri toženi stranki ta v nobenem primeru ne bi izpolnjeval pogojev za priznanje pokojnine po ZPIZ-1, tudi če bi izpolnjeval starostni pogoj.
V primeru prepovedi konkuriranja med trajanjem delovnega razmerja (konkurenčna prepoved) sicer ZDR v drugem odstavku 37. člena res predvideva, da delodajalec lahko zahteva povrnitev škode, ki je nastala z delavčevim ravnanjem, vendar to ne pomeni, da je določba kogentne narave in torej izključuje druge pravice delodajalca, še manj pa, da ta določba velja tudi v primeru dogovora o konkurenčni klavzuli in bi jo bilo treba razlagati tako, da je tudi v primeru nespoštovanja konkurenčne klavzule mogoče od delavca zahtevati le povrnitev škode v obliki (pavšalne) odškodnine.
V primeru ravnanja v nasprotju s konkurenčno klavzulo se delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi lahko dogovorita tudi za pogodbeno kazen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005614
ZKP člen 392, 392/5. KZ-1 člen 191, 191/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj
Spravljanje v podrejen položaj ne pomeni zgolj ene od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja nasilja v družini, temveč gre za objektivni pogoj kaznivosti. Praviloma mora iti za neko trajnejše ravnanje storilca, ni pa mogoče izključiti, da bi tudi enkraten, izjemen eksces lahko imel hude posledice za družinske člane.
V sodnem postopku mnenja invalidskih komisij I. in II. stopnje, torej izvedenskih organov zavoda, ki je ena od strank v postopku, ne predstavljajo izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP. Kljub temu to ne pomeni, da so mnenja invalidskih komisij brez dokazne vrednosti oziroma, da ne predstavljajo enega od dokazov za ugotavljanje zmožnosti zavarovanca za opravljanje organiziranega pridobitnega dela oziroma njegove preostale delovne zmožnosti.
Splošno nasprotovanje dopolnilnemu mnenju invalidske komisije II. stopnje, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo tožnika, ne zahteva še izvedbe dokaza s sodnim izvedencem.