pravica do invalidske pokojnine – pravnomočna odločba – časovne meje pravnomočnosti
Z odločbo tožene stranke z dne 21. 8. 2008 o razvrstitvi tožnika v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in pravici do invalidske pokojnine od 11. 6. 2008 dalje je bilo odločeno o tožnikovem statusu in pravicah le za to obdobje. O pravicah tožnika pred 11. 6. 2008 ni bilo odločeno, temveč je o tem še vedno potekal spor pred sodiščem – glede na to, da tožena stranka tožniku z dokončno odločbo z dne 24. 7. 2006 ni priznala nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja in je tožnik uveljavljal sodno varstvo. V tem sporu zato načeloma ni bilo nobenih ovir za priznanje pravic že pred datumom kasnejše ugotovitve tožnikove invalidnosti in priznanja pravice do invalidske pokojnine od 11. 6. 2008 dalje.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – poslabšanje invalidnosti – varstvo pridobljenih pravic – nadomestilo za invalidnost po ZPIZ-1
O tožnikovi pravici do nadomestila kot invalidu III. kategorije ni bilo odločeno hkrati oziroma v celoti in sočasno z odločitvijo o (novih) pravicah iz naslova invalidnosti po ZPIZ-1, zato ima še nadalje priznano pravico do nadomestila po ZPIZ92, ki mu jo je tožena stranka dolžna tudi izplačevati – vse dotlej, dokler ne odloči, ali in v kakšni višini gre tožniku nadomestilo za invalidnost po 94. členu ZPIZ-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vabilo na zagovor - vročitev
Vročevalec se je po neuspešnem poskusu vročitve vabila na zagovor po 142. členu ZPP odločil za vročanje po 141. členu ZPP, čeprav je imel po ZPP tudi druge možnosti. Tožnica je na podlagi prejetega obvestila vročevalca o pošiljki upravičeno pričakovala, da lahko vse do 15. 1. 2008 pisanje prevzame pri delodajalcu, kakor je bilo navedeno v obvestilu. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila dana dne 4. 1. 2008, torej še preden se je imela tožnica možnost seznaniti z vabilom na zagovor, s čimer je bila kršena njena pravica do zagovora.
URS člen 14, 49, 50, 156. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 29 o prisilnem ali obveznem delu člen 2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 105 o odpravi prisilnega dela člen 1. ZPDI člen 1 - 3, 11a. ZDR člen 67.
plačilo stroškov izobraževanja - sodniški pripravnik - pravniški državni izpit - prosta izbira zaposlitve - prisilno delo - neenako obravnavanje - pravna varnost - prekinitev postopka - presoja ustavnosti - delo na domu
Sodišče ni dolžno, kadar katera od strank v postopku tako predlaga, prekiniti postopka in zahtevati presoje ustavnosti zakona. Tako mora ravnati le tedaj, kadar samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti pri sojenju, v skladu z Ustavo.
Obveznosti, da pripravnik na poziv pristojne osebe po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu sklene delovno razmerje najmanj za čas pripravništva, ni mogoče šteti za prisilno ali obvezno delo.
Ureditev, da predsednik višjega sodišča po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu pisno pozove sodniškega pripravnika na ustrezno prosto delovno mesto le v primeru, če takšno delovno mesto takrat obstaja, sicer pa ne, ne nasprotuje načelom pravne varnosti.
ZKP člen 155, 155/2. URS člen 22, 29, 29-3. ZVCP-1 člen 233, 233/1.
bistvena kršitev določb postopka - pravice obrambe – enako varstvo pravic - izvajanje dokazov v korist obdolženca – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – alibi – odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme
S tem, ko je storilec prekrška v zahtevi za sodno varstvo navedel podatke o priči, predlagal njeno zaslišanje v postopku o prekršku, zahtevi pa priložil tudi njeno izjavo, je v zvezi z dokaznim predlogom storil vse, kar se lahko od njega utemeljeno pričakuje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vzgojiteljica - pogodba o zaposlitvi za določen čas – poskusno delo – negativna ocena
Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi: torej preizkus, ali je delavec, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo in ustreza pričakovanju delodajalca, omogoča pa tudi delavcu, da oceni, ali mu delo ustreza.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – združitev oddelkov – sprejem pravilnika - izbira presežnega delavca – rok za odpoved – odpovedni rok
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ima delavec pravico do odpovednega roka. To pomeni, da ima v času odpovednega roka še pravico do dela na delovnem mestu iz pogodbe o zaposlitvi. To pa hkrati pomeni, da ima delodajalec pravico ustrezno planirati potrebe po delavcih in odločati o podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tako, da bo glede na ugotovljeno prenehanje potreb po delu, ob upoštevanju rokov za podajo odpovedi iz petega odstavka 88. člena ZDR, delavcu na podlagi podane odpovedi delovno razmerje prenehalo s potekom odpovedanega roka.
definicija invalidnosti – poklicna invalidnost – invalidnost III. kategorije
Namesto opredelitve zavarovančevega oziroma svojega dela, na katerem je bil zavarovanec razporejen neposredno pred nastopom invalidnosti (36. člen ZPIZ/92) in ki je bilo izhodišče za ugotavljanje invalidnosti po ZPIZ/92, ZPIZ-1 kot tako izhodišče navaja definicijo svojega poklica (člen 60/3), ki poleg dela na delovnem mestu, na katerem je bil zavarovanec razporejen na podlagi pogodbe o zaposlitvi, vključuje tudi vsa druga dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima zavarovanec ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določeno delo. Gre za opredelitev zavarovančevega poklica pred nastankom invalidnosti, kot izhodišča za ugotavljanje le te, podobno kot je šlo na podlagi določb ZPIZ/92 za opredelitev svojega dela, kot dela na delovnem mestu pred nastopom zavarovančeve invalidnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – stevard - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - čas za pripravo na zagovor – seznanitev z dokazi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajno sredstvo za sankcioniranje delavčevih kršitev, zato prizadevanja, da se odpovedi izogne, delodajalcu ni mogoče šteti v škodo. Zaradi ponudbe drugega dela interes delodajalca, da s tožnikom pod pogoji iz obstoječe pogodbe o zaposlitvi ne nadaljuje delovnega razmerja, ni bil nič manjši, ampak ob tožnikovi odklonitvi še zadnje ponudbe toliko bolj utemeljen.
ZDSS-1 člen 34. ZPP člen 286. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – zaslišanje prič – prekluzija dokaza – preiskovalno načelo – izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Sodišče je dokazni predlog za zaslišanje prič pravilno štelo za prepozen, saj tožnik ni dokazal, da ga brez svoje krivde ni mogel predlagati že na prvem naroku.
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi vseh izvedenih dokazov lahko ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva za presojo zakonitosti odpovedi, ni bilo podlage za uporabo določila prvega odstavka 34. člena ZDSS-1 in izvedbo dokazov po uradni dolžnosti.
Za opredelitev tožničine invalidnosti ne morejo biti odločilna parcialna mnenja posameznih zdravnikov, ki so sodelovali pri njenem zdravljenju. Upoštevati je treba kompleksno oceno invalidskih komisij o njeni delazmožnosti za konkretno delo, ki je bila potrjena s strani sodišča pridobljenim neodvisnim izvedeniškim mnenjem ustreznih strokovnjakov.
ZPIZ-1 člen 156, 157, 161, 163. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pridobitev pravic na podlagi I. kategorije invalidnosti – prenehanje pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odločilni razlogi
Sodišče je pri tožniku ugotovilo nastanek invalidnosti I. kategorije z 18. 1. 2006 in načelno pridobitev pravice do invalidske pokojnine s 1. 2. 2006. Revizija utemeljeno navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov, zakaj je sodišče veljavnost prvostopne odločbe tožene stranke o pravicah na podlagi III. kategorije invalidnosti časovno omejilo do 28. 2. 2006. Taka odločitev je tudi z vidika priznanja pravic na podlagi I. kategorije invalidnosti nerazumljiva. Glede na navedeno je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.
starostna pokojnina - zmanjšanje pokojnine – polna starost – pokojninska doba – zavarovalna doba s povečanjem – delovna doba
Tožnik je v enakem položaju kot zavarovanec brez zavarovalne dobe s povečanjem v starosti 58 let in 3 mesece (61 let in 6 mesecev minus 39 mesecev). Za zavarovance take starosti (58 let), ki so se v letu 2006 upokojili s 40 leti zavarovalne dobe, ki ni bila krita zgolj z delovno dobo, je v prvem odstavku 53. člena ZPIZ-1 določeno znižanje pokojnine v višini 0,30 % za vsak mesec upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti.
ZPIZ-1 člen 94, 163, 390, 397. ZPIZ člen 123, 124.
čakanje na zaposlitev na drugo ustrezno delo - nadomestilo po ZPIZ/92 – nova invalidnost – nove pravice – ustavitev izplačevanja nadomestila
O tožnikovi pravici do nadomestila kot invalidu III. kategorije po določbah ZPIZ-1 še ni odločeno, zato ima še nadalje priznano pravico do nadomestila po ZPIZ92, ki mu jo je tožena stranka dolžna tudi izplačevati – vse dotlej, dokler ne bo odločila, ali in v kakšni višini gre tožniku nadomestilo za invalidnost po 94. členu ZPIZ-1.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi – rok za sodno varstvo – začetek teka roka – odjava iz obveznega zavarovanja – zavrženje tožbe
Delovno razmerje je prenehalo najkasneje takrat, ko je delodajalec tožnico odjavil iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tožnica se je s tem dejstvom seznanila 8. 12. 2008, ko je izvedela, da je bila dne 10. 9. 2009 odjavljena iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tožbo je vložila šele 14. 1. 2009, zaradi česar je ta v delu glede trajanja delovnega razmerja prepozna. Posledično je neutemeljen tudi zahtevek za izplačilo plač za čas, ko ni bila več v delovnem razmerju (po 10. 9. 2009), saj za to ni pravne podlage.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – izplačana plača – plačilo dodatka za redoljubnost
Glede na opredelitev pokojninske osnove v 43. in 44. členu ter glede na določbe 298. člena ZPIZ/92 je tožnica utemeljeno zahtevala, da se pri izračunu pokojninske osnove ob novi odmeri pokojnine upošteva tudi dodatek iz naslova redoljubnosti, in da se ji na tej podlagi pokojnina na novo odmeri, saj je to kazalo na ugodnejšo določitev pravice do pokojnine v smislu navedenega člena ZPIZ/92.
ZPIZ člen 34, 55. ZPIZ-1 člen 391, 446. ZUP člen 225.
invalidnost I. kategorije – izguba delovne zmožnosti – poslabšanje zdravstvenega stanja – zavrnilna odločba zavoda - postopek, začet pred uveljavitvijo ZPIZ-1
Ker tožnica ni več delazmožna za organizirano pridobitno delo, jo je sodišče pravilno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine.
Zavrnilna odločba tožene stranke glede priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja ni ovira, da zavarovanec ne bi mogel ponovno uveljavljati pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3/1-14.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev
Za kazensko odgovornost storilca po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo ni zadostovala ugotovitev enega ali več ravnanj, opredeljenih v 3. členu tega zakona, temveč je bilo potrebno ugotoviti tudi namen, predpisan v 2. členu zakona.