znamka - ugovor zoper registracijo znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost znakov - različnost znakov - celovita presoja podobnosti znamk - prag podobnosti oziroma različnosti znakov
Tudi če pojem podobnosti znamk v zadevnih določbah prvega odstavka 44. člena ZIL-1 nima povsod identičnega pomena, lahko uporabo katerekoli od njih onemogoči prenizka stopnja podobnosti prijavljenega znaka z znakom prejšnje znamke. Kljub temu, da znak ni edini element, ki definira znamko, zaradi česar se v vrednotenje podobnosti znamk praviloma vpletajo še drugi dejavniki, ki so povezani z blagom in storitvami (in z njunimi potrošniki, dejanskimi ali potencialnimi) kot drugo opredelilno prvino znamke, kar kaže na to, da za namene uporabe zavrnitvenih razlogov praviloma ni mogoče cepiti znakov od znamk, obstoj določenega praga izhaja iz tega, da so ob preveliki različnosti znakov dejavniki glede blaga in storitev potisnjeni povsem v ozadje, ker ne glede na njihovo intenzivnost ne morejo pretehtati nad to različnostjo.
avtorsko delo - citat - glasbena avtorska dela - svoboda citiranja - svobodni pretok informacij - prepoved reproduciranja glasbenih avtorskih del
Že na podlagi gramatikalne razlage besedila prvega odstavka 51. člena ZASP je moč dognati, da ZASP dopušča citiranje vseh kategorij avtorskih del, pri čemer pa mora biti citat bistveno manj obsežen od nosilca citata (odlomki del). Zaradi določitve dovoljenega obsega citata pa so v prvem odstavku 51. člena ZASP še dodatno taksativno naštete kategorije del, in sicer s področja fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije, kjer je mogoče citirati posamična celotna dela. Navedeno logično izhaja tudi iz same narave avtorskega dela, saj je npr. sliko ali fotografijo primernejše citirati v celoti kot pa njen del. Takšna razlaga določila 51. člena ZASP je tudi v skladu s 60. členom Ustave.
Določbe 2. oddelka 6. poglavja ZASP opredeljujejo le notranje razmerje v okviru dejavnosti kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic, to je razmerje med imetniki pravic in kolektivno organizacijo, ki te pravice skupinsko upravlja bodisi po samem zakonu bodisi po pogodbi z imetniki pravic. To razmerje je po svoji pravni naravi mandatno razmerje, katerega vsebina, s tem pa okvir delovanja kolektivne organizacije, je določena že z zakonom. V zunanjem razmerju, to je v razmerju do uporabnikov in tretjih, pa kolektivna organizacija ne nastopa kot (neposredni) zastopnik avtorjev, temveč kot posebne vrste skrbnik imetnikov pravic, ki te pravice upravlja za več avtorskih del več avtorjev hkrati. Navzven ima kolektivna organizacija tako značaj kolektivnega avtorja z vsemi značilnostmi avtorja, ki vsa dejanja in posle opravlja za račun avtorjev (in imetnikov sorodnih pravic) in v njihovem kar najboljšem interesu, vendar to počne - in to je v predmetni zadevi bistveno - v svojem imenu.
Zgolj odmik od mandatnih pooblastil, določenih v 2. oddelku 6. poglavja ZASP, ne more imeti za posledico neveljavnosti tožnikovih obligacijskih razpolaganj v razmerjih s tretjimi. Posledice tovrstnega ravnanja lahko nastanejo le v razmerju med tožnikom in imetniki pravic, v razmerju med tožnikom in (enim ali več) uporabniki pa ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0011285
ZPP člen 128, 128/5, 377, 384, 384/1.ZASP člen 6, 19, 44, 45.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - avtorsko pravo - arhitekturna avtorska dela - sestavni deli avtorskega dela - notranja oprema igralnice - predelava avtorskega dela - uničenje arhitekturnega avtorskega dela - pravica do spoštovanja avtorskega dela - moralna avtorska pravica
Arhitekturna avtorska dela so zgradbe in podobne konstrukcije, če vsebujejo individualne ustvarjalne elemente glede oblike, oblikovanja ali ornamentov. V skladu s 6. členom ZASP so varovani tudi sestavni deli arhitekturnega dela, če le izpolnjujejo pogoje individualne intelektualne stvaritve (npr. notranja oprema). Tožnikovo avtorsko delo v smislu notranje ureditve igralnice, kot sestavnega dela avtorskega dela projektiranja hotela, ne obstoji več oziroma je uničeno. Uničenje arhitekturnega avtorskega dela ureja določilo tretjega odstavka 45. člena ZASP, ki avtorju omogoča, da delo fotografira in na svoje stroške zahteva izročitev reprodukcij načrtov.
Določba 44. člena ZASP, ni ustrezna materialnopravna podlaga v konkretnem primeru, saj je poglavitna predpostavka za uporabo te določbe obstoj že izvedenega arhitekturnega dela oziroma njegovega sestavnega dela. Uporabiti tudi ni mogoče določbe 19. člena ZASP, ki ureja pravico do spoštovanja avtorskega dela kot moralne avtorske pravice, saj tudi ta predvideva, da avtorsko delo še obstoji.
znamka – ugovor zoper registracijo znamke – relativni razlogi za zavrnitev znamke – znamka z ugledom – znana znamka – dejansko stanje
V okviru dejanskega stanja je bilo v predloženi zadevi ugotovljeno, da revidentka ni dokazala dejstev, potrebnih za uporabo zadevnih razlogov za zavrnitev znamke po točkah c) in d) 1. odstavka 44. člena ZIL-1; nedokazani sta ostali dejstvi ugleda revidentkinih znamk in njihovega statusa znanih znamk.
znamka - preizkus prijave na absolutne pogoje za zavrnitev znamke - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - razlikovalni učinek, pridobljen z dolgotrajno uporabo znamke - razlikovalni učinek, pridobljen z dolgotrajno uporabo znaka kot dela registrirane znamke ali z njegovo uporabo v povezavi z njo
Iz drugega odstavka 43. člena ZIL-1 ne izhaja, da bi moral biti razlikovalni učinek pridobljen s samostojno uporabo znamke. Način, kako se ta učinek pridobi, ni predpisan. Svojemu očitku v oporo revidentka utemeljeno uveljavlja kriterij, na katerega je v tej zvezi opozorilo Sodišče Evropskih skupnosti v sodbi v zadevi Nestle proti Mars („Have a break“), opr.št. C-353/03 z dne 7.7.2005, po katerem se more razlikovalnosti pridobiti tudi z uporabo znaka kot dela registrirane znamke ali z njegovo uporabo v povezavi z njo.
znamka – ugovor zoper registracijo znamke – relativni razlogi za zavrnitev znamke – podobno blago – celovita presoja
Sodišče prve stopnje je pri primerjavi podobnosti obojega blaga opravilo presojo, v kateri je med drugim upoštevalo tudi različen prodajni kraj enega in drugega. S tem je ravnalo materialnopravno pravilno, saj je (upoštevaje trditveno in dokazno ponudbo) opravilo celovito presojo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0011551
ZASP člen 21, 81, 160.ZPP člen 229.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - uporaba glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja - dokazovanje - zaslišanje priče - opredeljenost dokaznega predloga
Toženec je v spornem obdobju uporabljal avtorske pravice subjektov, ki jih zastopa tožnik, v svojo korist, za katero je dolžan plačati nadomestilo.
ZASP člen 21, 78, 78/1, 78/2, 80, 80/2, 168.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3, 375, 378.
avtorska pogodba - materialne avtorske pravice - načelo in dubio pro auctore - teorija o pogodbenem namenu prenosa - civilna kazen
Imetnik, na katerega je bila prenesena materialna avtorska pravica, ne more brez dovoljenja avtorja te pravice prenesti naprej na tretje osebe, če ni s pogodbo določeno drugače (prvi odstavek 78. člena ZASP). Pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice, morajo biti sklenjeni v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno. Ob kršitvi te določbe se sporne ali nejasne določbe posla razlagajo v korist avtorja (načelo in dubio pro auctore, 80. člen ZASP). Res je, da dogovor z dne 8.5.2001, ki sta ga nižji sodišči pravilno opredelili kot avtorsko pogodbo, ne vsebuje pisne določbe o tem, katere materialne avtorske pravice tožnik prenaša na prvega toženca. Vendar pa je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo določilo drugega odstavka 80. člena ZASP, ko je v skladu s teorijo o pogodbenemu namenu prenosa (nem. Zweckubertragungstheorie) zaključilo, da so bile na toženca prenesene le tiste posamične materialne avtorske pravice, ki so bile nujno potrebne za dosego namena naročenega dela (torej za uporabo glasbenih oprem v radijskih in televizijskih reklamah).
Za izdajo začasne odredbe po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 mora tožnik izkazati obstoj procesne predpostavke, verjetnost nastanka težko popravljivih posledic, tega pa v tem primeru ni izkazal.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 76, 82.ZS člen 2.ZIL člen 108.
blagovna znamka – začasna odredba
Za izdajo začasne odredbe po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 mora tožnik izkazati obstoj procesnih predpostavk, verjetnost uspeha v sporu in verjetnost nastanka težko popravljivih posledic, tega pa v tem primeru ni izkazal.
ZUS člen 4, 4/1. Uredba Sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/5, 5/6, 5/8, 9, 9/1, 13.ZICPES člen 1, 1/1, 1/2, 68, 68/1, 68/2, 74, 74/1.
dopustnost spora - pravni interes (pravna korist) za tožbo - carinski ukrepi na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 - zahteva za ukrepanje - zadržanje blaga
Uvozniku, katerega blago je bilo na podlagi carinskih predpisov Evropske skupnosti, dopolnjenih z domačimi predpisi, ki so oboji namenjeni varstvu pravic intelektualne lastnine, zadržano z odločbo, izdano na podlagi druge odločbe, ki se sicer ne nanaša na uvoznika (se nanj ne glasi), vendar je v njej opredeljeno blago, ki naj bi se ob uvozu zadržalo, ni mogoče odreči, da bi v upravnem sporu po tem, ko je zadržano njegovo blago, ki ustreza navedeni opredelitvi, zahteval presojo tudi druge navedene odločbe.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - uporaba glasbenih del - avtorski honorar
Dolžnost pridobitve materialnih avtorskih pravic in plačila nadomestila za uporabo avtorskih del je eno temeljnih načel avtorskega prava. Če uporabnik ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice.
PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0010865
ZASP. ZFPPod.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – pravna domneva – pravna fikcija – obveznosti družbenika – male avtorske pravice – aktivna legitimacija
V primeru izbrisa družbe se lahko družbenik reši plačila obveznosti le v primeru, če dokaže, da ni imel statusa aktivnega družbenika (da je bil pasivni družbenik).
Smisel domnev v pravu je v olajšanju dokazovanja, kar pa ne pomeni, da stranki ni potrebno ničesar dokazati. Stranka mora še vedno dokazati t.i. domnevno bazo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010684
ZASP člen 28.ZOR člen 219.ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3.
avtorska pravica – pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami – kolektivno uveljavljanje avtorske pravice – višina nadomestila – neupravičena pridobitev
Smisel dokaznega postopka je v ugotavljanju za odločbo pomembnih dejstev, ki so jih stranke zatrjevale in so sporna. Ker je odločanje sodišča o tem, kateri dokazi bodo v postopku izvedeni, omejeno s pravočasnimi dejanskimi navedbami strank, in je sodišče pravno relevantna dejstva v zatrjevanjem okviru zanesljivo ugotovilo na podlagi drugih v postopku izvedenih dokazov, je vsakršno kasnejše zatrjevanje, o čem vse bi A.D., če bi ga sodišče zaslišalo kot pričo, lahko izpovedal in kakšen vpliv bi to imelo na postopek, nedopustno širjenje dejanske podlage spora.
Upravičeni imetnik (materialna avtorska) pravica lahko od okoriščenega zahteva, da mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Ta v skladu z v sodni praksi že oblikovanim stališčem znaša toliko, kolikor bi znašal avtorski honorar, ki bi ga toženka v tem obdobju morala plačati po tarifi veljavnega pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del.
ZUP (1986) člen 249, 249/1-1, 249/1-4, 256, 256/1, 257, 257/1.ZIL člen 122.
prenos patenta po določbah 122. člena ZIL – obnova postopka – obnova postopka po uradni dolžnosti – verjetno izkazan obnovitveni razlog
Da bi bile, kot je to zahtevala določba prvega odstavka 257. člena ZUP(1986) v zvezi z določbo prvega odstavka 256. člena ZUP (1986), verjetno izkazane okoliščine, na katere se je dovolitev obnove opirala, bi bilo treba v konkretnem primeru ugotoviti ne le to, da se natisnjeni jugoslovanski patentni spis razlikuje od dokumentov, ki jih je tožeča stranka predložila zahtevi za prenos patenta (predvsem od priložene patentne prijave, odobrene s prav tako priloženo odločbo ZZP o priznanju patenta), temveč da se je od njih razlikoval že dne 6.8.1996, ko je bila o zahtevi za prenos patenta izdana ugodilna odločba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0010526
ZPP člen 371. ZAP Zakon o avtorski pravici (1978) člen 21, 21/1.
revizija - obseg revizijskega preizkusa - avtorsko delo - plačilo avtorskega honorarja - avtorsko delo, nastalo v času trajanja delovnega razmerja
Revizijsko sodišče lahko preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, na katerega se revizija jasno in določno nanaša in v mejah razlogov, ki so v reviziji argumentirano navedeni. Revizijsko sodišče ni upravičeno interpretirati nejasnih revizijskih vsebin, ker bi s tem lahko reviziji dodalo pomene, ki jih ta v resnici nima in tako poseglo v interese revidentu nasprotne stranke.
ZIL člen 64, 64/1-1, 73.ZIL-1 člen 90, 90/2, 93, 93/3.
patent - izum - prenos patenta
Obseg patentnega varstva je določen v okviru sprejetih patentnih zahtevkov (1. točka 64. člena ZIL ter 2. odstavek 90. člena Zakona o industrijski lastnini, Ur.l. RS, št. 45/2001 s spremembami - ZIL-1). Kasnejša ugotovitvena odločba ne more zagotavljati večjega obsega patentnega varstva, kot ga zagotavljajo patentni zahtevki, na katere se sklicuje pravnomočna odločba o podelitvi patenta (73. člen ZIL ter 3. odstavek 93. člena ZIL-1).
ZUP člen 147, 147/1, 260, 260/1-4, 263, 263/1, 263/4, 263/5.
patentno zastopništvo - vpis v register - obnova postopka
Izjemoma je mogoče predlagati oziroma začeti obnovo tudi po poteku petletnega roka, vendar samo iz razlogov po 2., 3. in 4. točki 260. člena ZUP. Dopis Zveze inženirjev Srbije in Črne gore, ki navaja priloge, ki jih je tožeča stranka priložila, da je lahko opravljala specialistični izpit za patente inženirje in zastopnike, ni novi akt, ki bi drugače reševal katerokoli relevantno predhodno vprašanje.